Kaj pomeni kognitivni razvoj?

Kognitivni razvoj predstavlja pomemben del otrokovega razvoja, ki pa ga najtežje zaznamo. Dojenčkovo rast merimo v centimetrih, fizični razvoj pokaže z obračanjem, prehojenimi koraki, kaj pa kognitivni razvoj? Ker dojenčki svojih misli še ne morejo izraziti z besedami, raziskovalci zgodnji kognitivni razvoj preučujejo s pomočjo opazovanja otrokove igre in reševanja različnih kreativnih nalog oz. izzivov, ki razkrivajo delovanje njegovih možganov.

Novorojenček ob rojstvu ve, kako dihati, kako se hraniti, kako spati in kako izločati. Zna vse, kar potrebuje za preživetje. Del možganov, ki mu bo pomagal razumeti svet pa se mora še razviti – spomin, govor, telesna koordinacija in razumevanje so le nekatere od sposobnosti, ki jih bo še usvojil.

Dojenčke se je v zgodovini obravnavalo predvsem kot preprosta in pasivna bitja. Še na začetku 20. stoletja se je na otroke gledalo kot na pomanjšane odrasle. Tako je bilo vse do takrat, ko so Freud, Jung, Piaget, Erikson, Kohlberg in drugi znani psihologi konec 19. in v prvi polovici 20. stoletja pričeli podrobneje raziskovati to pomembno obdobje človekovega življenja in opazili, da otroci dejansko razmišljajo drugače kot odrasli. Zmožnosti otrok pogosto spregledamo, a se v resnici že novorojenčki ves čas učijo, mislijo in raziskujejo svet okoli sebe. Ne le to. Otrokov kognitivni razvoj se prične že v maternici – leta 1988 so dokazali, da otrok v trebuhu lahko prepozna uvodno melodijo vaše najljubše serije, kar pomeni, da se lahko nauči in spomni (kar kaže na kognitivni razvoj) še preden se sploh rodi.

Vir slike: http://www.thequotesland.com
Vir slike: http://www.thequotesland.com

Kaj moram vedeti o otrokovem kognitivnem razvoju?

Dojenček vsak dan komunicira z okoljem in se o njem uči. V prvem letu življenja se možgani razvijajo veliko hitreje kot telo. Novorojenček prepozna vaš vonj in glas. Od trenutka, ko pride na svet, gleda okoli sebe in se uči. Vsak dan se nauči nekaj novega, sklepa nove povezave in gradi svoje predstave o tem, kako deluje svet. Preučuje vaš obraz, se odziva na ritem vašega govora in kopira gibanje vaših ustnic. S tem se v možganih vzpostavljajo povezave med nevroni, pa tudi med možgani in telesom.

Kognitivni razvoj se dogaja naravno in poteka postopoma, pri tem pa lahko tudi vi predstavljate pomemben člen kognitivnega razvoja vašega otroka. Že od rojstva ste prav vi namreč njegova najboljša in najljubša igrača. Spodbujajte ga, da se bo nasmehnil in hihital. Če se bo, ste na dobri poti in vse delate prav (seveda pa tudi otrok ne more biti vedno dobre volje). Z dojenčkom bodite večino časa na tleh. Z njim se veliko pogovarjajte in ga glejte v oči. Uči se s ponavljanjem, zato se z njim igrajte preproste igre, ki jih ponavljajte in ponavljajte. Če v tistem trenutku ni zainteresiran za igro, ga s tem ne obremenjujte. Prav tako ne pozabite na premore med igro. Ne glede na to, da odraslim igra predstavlja sproščujočo aktivnost, pa otrokovi možgani med igro pospešeno delajo. Če za določeno igro ali igračo izgubi interes, mu dajte čas, da se sprosti. Naj sam odloči, kdaj bo nehal. Prav tako ga ne obremenjujte s preveč aktivnostmi ali igračami naenkrat. Odločite se za eno, s katero pa naj se kvalitetno igra. Če ga boste preobremenili, se bo hitro zaprl vase. Igrače naj bodo primerne otrokovi starosti, naj ne bodo prezahtevne. Dajte mu možnost, da poskusi sam. Iz izkušenj se največ naučimo. Kljub vsemu pa mu bodite na voljo in mu pomagajte, ko boste videli, da želi odnehati.

Vsak otrok se razvija s svojim tempom. Niti sorojenci se ne razvijajo enako hitro, zato naj vas ne skrbi, če otrok razvojnih mejnikov ne doseže takrat, ko je to za določeno obdobje običajno. Če se je otrok rodil prehitro, ni nujno, da bo mejnike v razvoju dosegel točno. Lahko traja tudi nekaj let, da bo dosegel svoje vrstnike. Prav tako lahko zamuja razvoj otroka, ki je veliko bolan. Ne skrbite. Vaš otrok bo vse mejnike dosegel, le nekaj več časa potrebuje. V primeru, da vas za razvoj vašega dojenčka skrbi, se brez oklevanja posvetujte s pediatrom ali patronažno sestro, ki vam bosta znala najbolje svetovati.

Mejniki dojenčkovega kognitivnega razvoja: novorojenček–1 mesec

Novorojenček v trenutku, ko se rodi, začne sprejemati in predelovati informacije o čudnem novem svetu, v katerem se je znašel in o ljudeh, ki se nahajajo okoli njega. Pri 6 tednih se dojenček se ne zaveda, da obstajate tudi takrat, ko niste z njim. Pravzaprav ne razume niti, da ste vsakič, ko ste z njim, ista oseba. Zato se ne boji tujcev.

V tem obdobju ne skrbite glede otrokovega kognitivnega razvoja, pozorni pa bodite na mejnike, ki se nanašajo na vid (npr. če vam otrok ne sledi z očmi) in sluh (npr. če se otrok ne odziva na glasne zvoke). V primeru, da opazite kaj nenavadnega, to omenite na prvem obisku pri pediatru.

V tem obdobju se večina dojenčkov:

  • odziva na glasne zvoke (npr. opazi pričetek in konec sesanja, pričetek in prenehanje zvonjenja mobilnega telefona),
  • obrača v smeri zvoka,
  • neprenehoma ozira za ljudmi in stvarmi,
  • fokusira na predmete, ki se nahajajo do 30 cm od njih.

V tem obdobju nekateri dojenčki:

  • poskušajo dotakniti se visečih objektov (npr. mobile nad posteljico),
  • postanejo sitni, če se dolgočasijo.

V tem obdobju le nekaj dojenčkov:

  • od blizu opazuje kompleksne in kontrastne dizajne, oblike in barve,
  • prepozna ljudi in predmete, ki se nahajajo na razdalji več kot 30 centimetrov.

Mejniki dojenčkovega kognitivnega razvoja: 2–4 mesece

V tem obdobju ste z novim družinskim članom najverjetneje že oblikovali rutino. Prav tako prične dojenček kazati povečano zanimanje za svet. Vse je novo in vznemirljivo. Raziskuje ne več le z očmi, temveč tudi z rokami in usti, saj se v tem obdobju največ nauči skozi senzorične izkušnje. Rad ima ponavljanje, prav tako pa uživa v novih izkušnjah. Predmete si zapomni le za nekaj minut. Dojenčkov kognitivni razvoj boste v tem obdobju spodbujajte z branjem slikanic, glasbo, predstavljanjem novih predmetov in nežnim prigovarjanjem.

Tudi v tem obdobju naj vas doseganje mejnikov kognitivnega razvoja ne obremenjuje preveč. Posvetujte pa se s pediatrom, če opazite težave z vidom ali sluhom.

Večina dojenčkov v tem obdobju:

  • obrača glavo iz ene na drugo stran, da lahko pobliže sliši zvoke,
  • se odziva na poznane zvoke,
  • zaznava spremembe v glasnosti,
  • se osredotoča na nove obraze,
  • posnema gibanje jezika govorečega,
  • opazuje ljudi in predmete, ko se premikajo,
  • opazuje in strese predmet, ki mu ga damo v roko,
  • izkaže zanimanje za nove in neznane predmete,
  • za različne potrebe joka na različne načine,
  • prične posegati po igračah, ki mu nudijo ugodje,
  • loči med sladkim, slanim, kislim in grenkim.

1441801256_baby-boy-playing-with-bricks-1

Nekateri dojenčki lahko v tem obdobju tudi že:

  • uživajo v vožnji z avtomobilom, med katero opazujejo pokrajino,
  • oponašajo zvoke, ki jih slišijo,
  • pokažejo vznemirjenje, ko vidijo dojko ali stekleničko,
  • vedo, da dve igrači, ki ležita skupaj, nista ena igrača, temveč dve ločeni.

Le nekaj otrok v tem obdobju:

  • samostojno ugotovi način igranja s preprostimi igračami (npr. zlaganje lončkov),
  • čeblja tako, da spominja na govor,
  • prične kazati znake razvijajočega se spomina (npr. ta igrača naredi določen zvok).

Mejniki dojenčkovega kognitivnega razvoja: 5-7 mesecev

Ko je dojenček star od 5 do 7 mesecev, se v njegovem kognitivnem razvoju dogajajo pomembne spremembe. Še naprej se z njim veliko igrajte in pogovarjajte, berite mu slikanice. Otrok se ves čas ozira okoli sebe in vedno pozorneje opazuje svet. Poskuša doseči bližnje predmete in jih prične spuščati, da vidi kaj se bo zgodilo. To želi poskusiti tudi drugje (npr. če igračo vrže, ko sedi v stolčku, bo želel to preizkusiti tudi iz svoje posteljice). Otrok je sposoben tudi kategorizacije (če mu boste npr. pokazali 6 slik račk in nato 1 sliko psa, bo presenečen). Z otrokom se igrajta tako, da pred vaju zložite dve ali tri ogledala. Vesel bo, ko bo videl toliko vaših odsevov, lahko pa ga to tudi vznemiri, saj zdaj že ve, da je mama lahko samo ena.

Če določenih mejnikov otrok ne dosega, ne skrbite. Počakajte nekaj tednov in zamujeno bo prej ko slej nadoknadil.

Večina dojenčkov v tem obdobju:

  • od blizu preučuje obraze in prstke na svojih rokah in nogah,
  • imitira vašo obrazno mimik in celo govorne vzorce,
  • čeblja s svojimi najbližjimi,
  • prične eksperimentirati s samoglasniki – oooo, aaaa, iiii in soglasniki kot sta b in m,
  • se spomni nedavnih dogodkov (do dveh tednov) in ve, da je igrača, s katero se igra, točno tista, s katero se je igral že prejšnji dan (razvoj spomina),
  • prepozna in reagira na poznane zvoke,
  • je navdušen nad živimi barvami in vzorci,
  • loči koncepte kot so mehko, trdo, majhno in veliko, čeprav tega še ne zna pokazati,
  • kaže zanimanje za predmete, ki niso v njegovem dosegu in jih skuša doseči,
  • postane boljših v sledenju premikajočim predmetom,
  • obožuje igrice kot so: Poljubček pozdravček, Biba leze, Po lojtrci gor …,
  • odpre usta za žličko.

Nekateri dojenčki lahko tudi že:

  • sledijo kotaleči se žogi,
  • opazujejo svoj odsev v ogledalu in se zavedajo, da vidijo sebe,
  • poskušajo najti skrito igračo pod odejo,
  • razumejo pomen besede ne,
  • razumejo vzrok in posledico (npr. če bom stisnil ta gum, se bo pojavil zvok),
  • s pomočjo velikosti predmeta približno določijo, kako daleč je.

Od 5. do 7. meseca le nekaj otrok:

  • prepozna svoje ime v pogovoru,
  • prilagodi intonacijo svojega glasu, da imitira vprašanje ali trditev,
  • prične načrtovati (npr. še enkrat bo pogledal pod mizo).

Mejniki dojenčkovega kognitivnega razvoja: 8–12 mesecev

V prihodnjih mesecih bodo sledili veliki skoki v razvoju vašega dojenčka, ki so prav v tem obdobju najočitnejši. Najpomembnejši preskok se zgodi v njegovem razumevanju sveta (npr. ve, da obstajate tudi takrat, ko vas ne vidi). Aktivnosti in igrače postanejo fokus dojenčkovega preživljanja časa. Prične se vas vedno bolj oklepati in ne želi od vas. Joka, ko odidete. Spuščati prične zvoke, ki nekaj pomenijo in kmalu prav ti zvoki postanejo njegove prve besede (običajno sta med prvimi mama in ata) ter čebljati na način, ki daje občutek dejanskega ritma maternega jezika.

Vir slike: http://www.thequotesland.com
Vir slike: http://www.thequotesland.com

Če otrok v kognitivnem razvoju zaostaja za navedenimi mejniki, ne skrbite, se pa posvetujte s pediatrom, če opazite, da otrok ne čeblja in ne kaže interesa za ljudi, igre ter igrače.

Večina dojenčkov v tem obdobju:

  • prepozna svoje ime,
  • čeblja tako, da spominja na govor,
  • razume, kar mu starši oz. bližnji govorijo in se odziva na preprosta navodila (npr. daj mi kocko, ne dotikaj se tega),
  • se primerno odzove, ko rečete ne,
  • ponavlja opazovana dejanja (npr. pogovarjanje po telefonu, tipkanje po računalniku),
  • razume, da ne izginete, ko zapustite sobo,
  • pomaha, ko odhajate,
  • najde ali pokaže na skriti predmet,
  • opazi razlike,
  • premika ovire, da doseže željeno igračo
  • si že zastavlja in dosega preproste cilje – načrtuje (npr. odloči se, da se bo splazil do svojega medvedka in se z njim potolažil),
  • postaja vedno boljša v predvidevanju,
  • pokaže predmete in osebe, ki jih poimenujete,
  • sodeluje pri preprostih igrah (npr. Copa copa ku-ku, Nagajiva biba),
  • se rada igra z igračami, ki se premikajo (npr. žoga ali avtomobil) ali spuščajo zvoke (npr. bobni),
  • uživa v igri z vodo,
  • raziskuje predmete na različne načine (npr. tresenje, tolčenje, metanje, spuščanje),
  • ima rada ponavljanje pesmic, iger, zgodb,
  • uživa v preprostih zvokih,
  • uspešno koordinira pogled, sluh in dotik,
  • se na glasbo odzove z gibanjem telesa,
  • komunicira z gestami in pokaže na nekaj, kar želi,
  • razlikuje med živimi in neživimi predmeti

Nekateri dojenčki lahko tudi že:

  • odkimajo in prikimajo.

V tem obdobju le nekaj dojenčkov:

  • dosledno uporablja besedi mama in ata.

Kaj sledi?

V naslednjih mesecih za otroka sledi svet navdušenja, a hkrati obdobje nenehne frustracije. Še naprej se bo vsak dan učil novih stvari in sklepal nove povezave, a bo učenje postalo tudi frustrirajoče, saj bo želel presegati svoje zmožnosti, čemur pa še ne bo kos. Otroku lahko pomagate tako, da mu nudite podporo in vzpodbudo, hkrati pa poskrbite za ravno pravšnjo količino stimulacije, ki bo otroka aktivirala, hkrati pa ne preobremenjevala. Če se kdaj zalotite pri razmišljanju, da bi bila ta aktivnost, igra ali igrača ravno prava za vašega otroka, imate najverjetneje prav. Zapomnite si – vi ste strokovnjak za vašega otroka.

Avtor: Maja Kerneža, Ustanoviteljica in vodja Akademije dosežkov, zavoda za individualno svetovanje in pomoč na področju vzgoje in izobraževanja

Podobni članki

Komentarji in vprašanja

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.