Pri svojem delu se kot specializantka psihoterapije vse bolj srečujem z navado ljudi, ki delijo čustva v dva različna koša – dobra in "slaba", prijetna in neprijetna, zaželena in nezaželena… Na dva nasprotujoča si pola, pri čemer od enega ves čas bežijo medtem ko rinejo v smeri drugega. In čeprav izraz "negativna čustva" v svojem bistvu le sporoča o "odtenku" čustvovanja iz široke palete vseh barv/čustev (brez katerih bi bilo življenje zelo pusto), jih pogosto razumemo bolj kot nekaj čemur bi se morali izogibati. Od zatopljenosti v iskanju svoje sreče, dobrega počutja in izgleda, pogosto spregledamo učinek tovrstnega kategoriziranja, ki doživljanje negativnih čustev označi za nekaj slabega, negativnega.

Polariziranje oz.razvrščanje čustev v dva različna pola prav tako spodbuja občutek črno-belega doživljanja sveta, kjer vlada pravilo "vse ali nič". Si srečen ali ne, imaš lahko ali naporno nosečnost, lep ali težak porod, "pridenega" otroka ali  … ? Naporno, kajne? Sploh, ko začnemo brskati po realnosti in iskati ljudi, ki živijo brez nihanj in sprememb. Če povežemo pike lahko vidimo, da tak način razmišljanja spodbuja k posploševanju in sili v nerealno in površno ocenjevanje situacij. Hkrati pa dodatno obremenuje in izpostavlja negativna čustva (in izkušnje) kot znak neuspeha, izvir krivde, strahu in občutkov sramu, kar posameznika še dodatno motivira k tabuiziranju negativnih čustev in spodbudi k zakrivanju svojih tegob, namesto da bi o njih govoril. Kar ni zdravo niti dobro … saj navadno ravno kaos, napor in teža premikajo ljudi iz cone "udobja" v  rast, širitev svojih obzorij in občutek povezanosti z drugimi.

Kako torej z negativnimi čustvi? Predvsem se jih ne ustrašite, ker čustva ne prihajajo z namenom, da vam pokvarijo veselje, temveč kot odgovor na nekaj v okolici (ali nas samih). Opravljajo vlogo poštarja, ki prenaša sporočilo v obliki nekega čustva (namesto paketa) in si v prvi vrsti želijo biti uslišana. Opozarjajo in skušajo z različnimi vplivi na naše vedenje in doživljanje doseči, da poskrbimo zase na tak način, da se lahko pomirimo.
Zato naslednjič raje mirno zadihajte in pristopite k reševanju svoje stiske z večjo radovednostjo, da boste mirneje in lažje delali v smeri počutja, ki si ga želite.


Avtor: Tara Hughes, dipl. psih. znanosti, spec. int. gešt. in ustanoviteljica Čustvene priprave na porod.

Podobni članki

Komentarji in vprašanja (1)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja