Se tudi vi počutite povsem zgubljeni, ko se vam pokvari telefon ali ostanete brez interneta? Dobrodošli v informacijski družbi, ki je vse bolj odvisna od informacijske tehnologije in informacij, čedalje bolj odtujena v medosebnih odnosih in posledično tudi zdravstveno ogrožena. Seveda obstojijo tudi mnogi pozitivni vidiki razvoja tehnologije, a kadar govorimo o uporabi med otroki, predvsem osnovnošolskimi in v aktualnem času tudi predšolskimi, je razsežnost škodljivih posledic enostavno prevelika in zasenči vse ostale.

smartphonebaby

Sposobnost uporabe pametnega telefona med otroki ni znak kakršnekoli večje inteligence, ampak je povsem primerljiva s sposobnostjo plezanja po lestvi ali petja otroških pesmic. Otroci imajo srkajoči um, kot pravi Maria Montessori, ki je še posebej izrazit in edinstven v prvih treh letih njihovega življenja. S pomočjo srkajočega uma sprejmejo vase dosežke civilizacije in tudi druge dejavnike, značilne za okolje, v katerem živijo.

Sodobni otroci vse preveč časa preživijo pasivno in odtujeno, saj s telefonom v roki ali pred televizijo manjka ključni element njihovega biopsihosocialnega razvoja – gibanje! Gibanje je za razvoj otrokovih možganov ključnega pomena. Otroci, ki se dovolj gibajo, so bolj zdravi, bolje spijo in se na sploh boljše počutijo v svojem telesu. To velja že za dojenčke, pri katerih je ključnega pomena, da jim starši zagotovijo dovolj gibanja (na začetku z nošenjem na rokah, kasneje pa aktivnega samostojnega raziskovanja s čim manj uporabe modernih pripomočkov kot so hojice in vozički). Že dojenčki postanejo nemirni in razdražljivi, če so preveč časa izolirani v počivalnikih in vozičkih, pri starejših otrocih pa je to še bolj izrazito. S fizično aktivnostjo sprostijo svojo energijo, spoznavajo zmogljivosti svojega telesa in pridobivajo nadzor nad njim. Z gibanjem tudi stopajo v medosebne odnose, se učijo sodelovanja in uveljavljanja. Gibanje prinaša tudi boleče a zelo poučne izkušnje – z nezgodami se učijo ocenjevati nevarnost in se ji izogibati. Prekomerno starševsko zaščitništvo in strah pred modricami pripelje do tega, da otrok ne razvije potrebnih sposobnosti in samozaupanja, zaradi česar ima lahko težave z ocenjevanjem nevarnosti tudi kasneje, ko se sooča z bolj odraslimi (droge, alkohol, spolna tveganja in druga vedenja).

GettyImages-484488186-56972a423df78cafda8f7fa0

Gibanje je neprecenljiva osnova za vse vrste drugega učenja, zato mora biti uporaba informacijske tehnologije omejena na minimum, kar pa pomeni, da se moramo s tem izzivom soočiti tudi mi, odrasli, ki smo vzor otrokom. Prekomerno ukvarjanje s tehnologijo v naša življenja vnaša individualizem ter asocialna vedenja, vse bolj pogosti so pojavi zasvojenosti z uporabo tehnologije in tudi z občutkom, da moramo biti na vsakem koraku seznanjeni s tem, kaj se dogaja na internetu. Na eni strani imamo občutek, da nas tehnologija povezuje, a če se vprašamo, kdaj smo bili nazadnje na kavi z najboljšim prijateljem, je verjetno odgovor mnogih kar zaskrbljujoč. Ni presenetljivo, da v informacijski družbi narašča tudi pojav psiholoških bolezni, saj z okrnjenimi medosebnimi odnosi zapostavljamo zelo pomembno komponento naših življenj in ključen vir osebnega zadovoljstva.


Avtor: Maša Sternad, dipl. pedagoginja

Podobni članki

Komentarji in vprašanja

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.