Kako skozi porod brez epiduralne  

Prišel je čas, da zaključimo prvi del poroda in da se rodi otrok. V prejšnjih objavah sem opisala zgodnji porod in aktivni porod, tu pa bom opisala prehodno fazo poroda, imenovano tranzicija. Ob svojem spremljanju porodov opažam, da spremljevalci mnogo lažje pomagamo, če nam ženska resnično zaupa in imamo z njo vzpostavljen odnos že iz časa nosečnosti. Zato sama z ženskami in s pari pri pripravah na porod raje sodelujem nekaj mesecev, kot le zadnjih nekaj tednov pred porodom. V nadaljevanju vam bom predstavila nekaj zanimivih idej, ki ti bodo pomagale skozi ta intenzivni del poroda.

Zapomni si, zmoreš!

Zamenjaj položaj

Eden najboljših nasvetov, ki ti olajšajo tranzicijo je,  da med tranzicijo spreminjaj položaje. In menjaj jih pogosto. Žal je to nasvet, ki ga je težko upoštevati, saj v tem času spreminjanje položajev ni enostavno in to nikomur ne paše. Ko se v času poroda premikaš, to povzroča krčenje maternice, prav zato je premikanje tako neprijetno. A če želiš, da se porod čim prej zaključi, se je temu neprijetnemu občutku potrebno prepustiti. Zato se je potrebno odločiti in sprejeti dogajanje znotraj našega telesa.

Predlagam ti, da v času tranzicije preizkusiš naslednjih nekaj položajev:

• Sedenje na postelji
• naslanjanje na partnerja, posteljo, mizo ali steno v stoječem položaju.
• Sedenje na žogi
• Naslanjanje na žogo (stoje ali sede)

Klečanje
• WC
• Tuš
• Kopalna kad ali porodni bazen
• Čepenje (čepenje in potiskanje preden se popolnoma odpreš (10 cm) je lahko koristno in sproščujoče, lahko pa povzroči zatekanje materničnega vratu. posvetujte se z babico in se nato odločite, ali je za vas to dobra izbira.)

Spodbujanje

Skupna lastnost vsem mamicam v času tranzicije je, da imamo občutek, da ne bomo zmogle. Pravzaprav večina izmed nas to tudi večkrat pove.

“Tega ne bom zmogla!” “Naj mi nekdo pomaga.” in pa “Ali imate kaj proti bolečinam?” “Nujno potrebujem epiduralno!” “Naredite mi prosim carski rez!”, so najpogostejši stavki v času tranzicije.

Kot obporodna spremljevalka sem s že pred skoraj desetimi leti naučila, da je to znak da se porod bliža koncu. Bliža se čas pritiskanja in rojstva otroka. Zame pa je to čas, ko moram svojo podporo in spodbujanje okrepiti in čas ko sem vse do otrokovega rojstva v stalnem stiku z mamico. Spodbujanje med tranzicijo je bistvenega pomena. Če ženska nima dobre podporne ekipe ljudi, ki jim lahko zaupa in na katere se lahko zanese, bo zelo verjetno potrebovala protibolečinska sredstva. A tega ne potrebuje! Potrebuje le razumevanje in spodbudo. Tukaj je nekaj predlogov, kako pomagati v tem delu poroda:

• “Kmalu boš spoznala svojega otročka.”
• “Takšni občutki pomenijo, da porod lepo napreduje.”
• “Vse bližje svojemu otroku si.”
• Zagotovila, da so njeni občutki normalni
Ob tem je pomembno, da spremljevalci ostanemo mirni. Kot v svoji knjigi opisuje Penny Simkin, je potrebno, da mamico pomirimo s svojo mirno prisotnostjo in dotikom, da z njo ohranjamo očesni stik, jo spodbujamo, jo sprašujemo oz opazujemo kaj potrebuje in kaj ji ugaja in kaj ne, ter večkrat umirjeno ponovimo, kar ji želimo povedati.

V času tranzicije se mamice pogosto počutimo, kot da nekaj ni v redu, kot da nečesa ne delamo prav. Porod je izjemno intenziven, bolečina nas lahko povsem preplavi in občutek imamo, da porod ne napreduje dovolj hitro. Zato vse potrebujemo spodbujanje in zagotovilo, da je vse kar se dogaja normalno, da vse kar dela dela pravilno in da se porod ne odvija prepočasi. Ko se ujamemo v proces poroda namreč nimamo občutka za čas. Zato so ideje, opozorila in spodbude tako koristni.

vir: http://2.bp.blogspot.com
vir: http://2.bp.blogspot.com

Ohranjanje osredotočenosti

Med aktivno fazo poroda je mama lahko bolj strpna do zunanjih motenj, kot so svetle luči, govor, televizijo in dodatne ljudi. Vendar pa se v obdobju tranzicije poroda stvari dogajajo bolj intenzivno. Porod se pospeši, kar zahteva povsem drugo raven osredotočenosti. Na žalost mnogo mamic, namesto da bi v tem času uveljavile svojo potrebo po zasebnosti in si ustvarile prostor, kjer bi se lahko osredotočile na porod, ter prostor in okolico prilagodile svojim potrebam, se same prilagodijo okolici in zahtevajo epiduralno. Mamica! To je tvoj dan! Od vseh tvojih dni v tvojem življenju je to najpomembnejši dan, da drugim poveš, kaj želiš in kaj potrebuješ. To je dan, ko se morajo drugi prilagajati tebi. Še bolje je, da imaš ob sebi moža (partnerja), prijateljico, svetujem pa, da si poiščeš tudi svojo dulo (obporodno spremljevalko), ki ti bosta pomagala pri varovanju tvoje zasebnosti in ti pomagala s spodbudami.

• Prosite opazovalce in ljudi, ki menite, da vas motijo, da odidejo.
• Zahtevajte mir in tišino.
• zatemnite prostor (ugasnite luči in zatemnite okna).
• poskrbite za  zasebnost.
• Izklopite televizijo

V varnem, umirjenem in zasebnem prostoru lažje ohranjamo osredotočenost med tranzicijsko fazo poroda.

vir: https://s-media-cache-ak0.pinimg.com
vir: https://s-media-cache-ak0.pinimg.com

Poskrbi da ne boš žejna in da boš imela dovolj energije

Za prehod skozi tranzicijo je izjemno pomembno tudi, da nisi lačna ali žejna. Najbolj preprosto je, da med popadki redno piješ. Ker v tem času hrana in pijača navadno nista na vrhu seznama želja mamice, je pomembno, da vam spremljevalci redno ponujajo pijačo, da lahko pijete po požirkih. Da pa ima mamica dovolj energije, je pomembno, da ob pijači dobi tudi malo sladkorja in predvsem zadosti mineralov. Ta ko se med porodom najbolj priporoča pitje izotoničnih napitkov. Idealna je kokosova voda, rahlo soljena in sladkana limonada, pomarančni sok… Da ima mamica dovolj energije, pa ji občasno ponudimo košček banane ali datlja. Dovajanje mineralov in sladkorjev je še posebej pomembno ko mamica bruha, saj moramo takrat paziti, da ne dehidrira. Zadostna hidracija pomaga, da mamica in otroček ostaneta zdrava, da imata dovolj energije in je zato porod krajši.

Nehaj se pritoževati

Med porodom in še posebej v času tranzicije, se mamice pogosto pritožujejo. To je sicer zelo enostavno, a s tem se ujamemo v zanko smiljenja same sebi, kar nam med porodom ne koristi. Ko spremljam porode opažam, da se mnoge mamice pritožujejo nad porodom in iščejo načine, ki bi porod olajšali. A od vsega najbolj pomaga to, da vso svojo pozornost preusmerijo v to kako se počutijo in aktivno poiščejo ritual, ki jim v tem času pomaga. Nekaterim ustreza zibanje v objemu partnerja, drugim hoja, tretjim sedenje na porodni žogi, tuširanje ali namakanje v kopalni kadi. S tem ko se ženska prepusti porodnemu dogajanju namesto, da bi se mu upirala, se sprosti. Zato se lahko mišice materničnega vratu in medeničnega dna lažje in hitreje odpirajo in tako porod hitreje napreduje. Kdo bi si mislil, kajne?

Poskusite nekaj novega

Spominjam se svojega drugega poroda. Začel se je počasi, nežno, krčenje maternice je bilo prijetno in z veseljem sem pričakovala trenutek, ko bom spoznala svojega malega sončka. V začetku poroda sem se zamotila z branjem, peko mafinov in pripravljanjem na odhod v porodnišnico. V porodnišnici sem aktivni porod predihavala med sprehajanjem in zibanjem na žogi, kjer mi je trdno oporo nudil moj mož. Vedno pravim, da se porod počasi in nenehno pospešuje, a v nekem trenutku sem imela občutek, kot da se je iz prve prestave naenkrat pospešil v peto in zdelo se mi je, da postaja neobvladljiv. Zibanje na žogi ni več pomagalo, masaža, za katero sem bila v začetku neznansko hvaležna, mi je postala neznosno moteča, hoditi nisem več mogla. Čas je bil, da nekaj spremenim, a vsaka sprememba je bila tako neznosno moteča, da si nisem znala predstavljati, kako naj jo izvedem. Ko me je mož vprašal kako naj mi pomaga, sem v obupu, ki sem ga začutila, svoj obup vokalizirala. Z glasnim, dolgim, sproščujočim renčanjem. Ki je kmalu prešlo v rjovenje. To mi je zelo koristilo!Vendar pa sem prišla do točke, ko vokalizacija ni več zadoščala. Mož me je spodbujal, naj spremenim položaj, saj je videl, da je potrebno več kot le vokalizcija, njegov dotik in masažo pa sem zavračala. Ponovno sem se odločila, da poskusim nekaj novega. Ne ker bi mi to ustrezalo, pač pa iz obupa, saj mi res nič več ni pomagalo. Oblivala me je vročina, bilo je neznosno vroče in mož me hladil s hladnimi obkladki. Nato me je zeblo, tresla sem se, zato me je ovil v odejo, me objel, a dotik me je ponovno motil.Končno sem zbrala moč in spremenila položaj. Pokleknila sem na vse štiri. Naslednja dva popadka sta bila skoraj neznosna, zlila sta se en v drugega. A nato se je umirilo. Čeprav se je porod ponovno pospešil, je zame postal znosnejši. Popadki so bili intenzivni, prelivali so se drug v drugega. Imela sem občutek, da me bodo valovi, kot sem si predstavljala popadke, preprosto preplavili. A v tem položaju sem imela občutek, da vendarle lahko vdihnem. Čeprav se mi je zdelo, da bo sprememba neznosna, sem s pomočjo spodbud moža zbrala pogum in spremenila položaj, ko se mi je zdelo, da mi nič več ne pomaga. Spremembe me je bilo strah. A izkazalo se je, da je bila zelo koristna. Zato vam svetujem. Če ne veste, kako bi preživele tranzicijo, poskusite nekaj povsem novega in morda malce strašljivega. Meni je pomagalo!

Prepusti se
ko opazujem porode vidim, da najbolj pomaga prav to, da se mamica prepusti porodu. Svetujem ti, da izpustiš nadzor in se preprosto prepustiš dogajanju. Vem, da je to najbolj pomagalo meni. Popadke sem doživljala kot valovanje in predstavljala sam si, da z valovi plujem proti svojemu cilju. Prepustila sem se valovom, da so me nosili in sem se jim nehala upirati.

Ko se mamice prepustijo porodu in začnejo sodelovati z dogajanjem v svojem telesu, se sprostijo in porod hitreje napreduje.
Naj se torej zgodi.
Telo naj se odpre.
Naj se vaš otrok spusti.

Sedaj poznate tranzicijo! Drage ženske, TO ZMORETE!

Ne dovolite, da vas kdorkoli prepriča, da je tranzicijo nemogoče zdržati brez epiduralne. (Seveda, se lahko odločite po svoje. Pomembno, da je tudi epiduralna na voljo vsem, ki jo želijo in potrebujejo. A preden se odločite zanjo, se pozanimajte o možnih stranskih učinkih in jo uporabite modro in sočutno. Ampak o tem morda več prihodnjič.) Naravni porod ni nič strašnega. Sama na svoji Porodni šoli “KER SE RODIM LE ENKRAT” vedno znova razlagam, da se bolečine popadkov tranzicije ne spominjam, saj sem bila zaradi poplave svojih hormonov v tem času v povsem svojem svetu, kjer so bili čas in vsakdanji občutki povsem nepoznani. Enako vedno znova opažam tudi pri mamicah, ki jih spremljam ob porodu. Zato sem prepričana, da zmoreš tudi ti! Vem, da lahko doživiš čudovit naravni porod, brez uporabe protibolečinskih sredstev in epiduralne. VERJAMEM DA ZMOREŠ! Z uporabo nasvetov, trikov in strategij, opisanih zgoraj, si na pravi poti, da doživiš naravni porod brez medicinskih intervencij.

Dajmo mamice! ZMORETE!


Avtor: Špela Peternel, dr. biomedicine, biologinja

Podobni članki

Komentarji in vprašanja

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja