Veliko stvari se spremeni, ko dobiš otroka. Ko postanete družina. Ko pride med vaju s partnerjem malo bitjece, katerega sta se tako zelo veselila.

VSE se spremeni.

In ne, ne bom dajala nasvetov in napotkov in pisala o pravilih, kako preživeti ta ekstremen skok v neznano.

Zakaj? Ker nimam pojma. Iz dneva v dan se pač prilagajaš spremembam in izpadom svojega lastnega otroka, za katerega ti ni popolnoma jasno, po kom je pobral to glasno cviljenje pri kosilu in jok za vsak tvoj izlet do WC-ja (jaz sicer ob takih vprašanjih stavim na atijeve gene).

Te zanima, kako se spremenijo vsakdanja opravila in aktivnosti? Poglejmo.

__________________________________________________________________________

  1. ZAJTRK

Pred otrokom: S trudom in ljubeznijo pripravljena jajčna omleta, sveža štručka s semeni in ročno iztisnjen pomarančni sok. Občutiš blaženost, ko se v miru usedeš za jedilno mizo in poješ ta zajtrk počasi – grižljaj za grižljajem – in ob tem uživaš.

Z otrokom: Ok, da pojasnim. Zajtrka ni. Zate.

Če ti uspe, mine 30 minut, da prispeš s previtim in spodobno oblečenim otrokom (s tem mislim, da ima vsaj 2 kosa oblačil na sebi) iz spalnice do kuhinje. Kjer se tapravi rokenrol šele začne. Srečo imaš, če ostane nekaj kosmičev v skledi in ne na steni, srečo imaš, če je otrok še vedno oblečen in obut, in sploh pa; srečo imaš, če ni koščkov banane in jogurta v njegovih laseh in pod bodijem (ja, kljub slinčku!).

Aja, in tvoj zajtrk? Tistih nekaj kosmičev, ki ostane v posodici.

  1. UREJANJE

Pred otrokom: Najprej opraviš vse najnujnejše, nato si privoščiš dolg, vroč tuš, se naličiš, urediš frizuro in stojiš 15 minut pred omaro, ker ne veš, kaj obleči. Po tehtnem in neverjetno pomembnem razmisleku, da bi poleg bele bluzice bile temno modre hlače boljša izbira kot kavbojke, se oblečeš, obuješ tiste nove (lepe, a neudobne) čevlje, in si pripravljena.

Z otrokom: Si že pripravljena.

Kot mama si zmagala že, če ti uspe zapreti vrata, ko greš na WC. Medtem ti otrok že prinaša igrače in hrano in tolče po vratih, kot da te ni videl najmanj en teden.

Stuširaš se v dveh minutah (sploh ne vem kje je problem – zmočiš, namiliš, spereš), mogoče si uspeš obraz namazati vsaj z dnevno kremo, »frizure« raje niti ne pogledaš, zgrabiš najbližjo elastiko in se tolažiš s tem, da so fige zdaj v modi (sicer ne takšne, kot jih nosimo mame). Brez premisleka si oblečeš kavbojke, saj so temno modre hlače rezervirane za »na lepše«, iz kupa majic vzameš tisto najvišje in obuješ superge. Udobne superge.

  1. POHAJKOVANJE PO TRGOVINAH

Pred otrokom: »Šoping time!« Kupiš smuti »to go« in se odpraviš na nekajurno dogodivščino po vseh najljubših trgovinah. Poskusiš si vsa oblačila, ki so ti všeč, ker imaš čas in se ti nikamor ne mudi. Domov prineseš vrečke novih cotk, čevljev in ličil. Seveda se vržeš na kavč, ker te je vso to nakupovanje neverjetno zdelalo in si zaslužiš počitek.

Z otrokom:  Če že greš v kakšno drugo trgovino, razen Hoferja in Špara, je to ponavadi 5-minutni skok po nujno potrebne nogavice in spodnje perilo, kjer je važno samo, da se splača in da ti bo vsaj približno prav.

No, na poti do blagajne se ozreš še na otroški oddelek, kjer se končajo tvoje sanje o finančni brezskrbnosti ta mesec. »Bom ji vzela en bodi, ene legice, uuuu pa ta lep puloverček.« Misliš si: Dovolj bo. Itak ima vsega dovolj, sploh pa cot. »Iiiiii, kaj pa te kjut kavbojke? Samo še to, samo še to!«

Med iskanjem popolnega rumenega traku za lase, ki se bo tako lepo podal k tistemu lepemu puloverčku, se ti otrok že obeša z rokami okoli vratu in ti že težko dihaš. To vzameš kot signal za odhod iz trgovine, in greš domov.

Ups; upam, da prej še poravnaš račun!

  1. UČINKOVITO POSPRAVLJANJE

Pred otrokom: Ni panike! Pospraviš kar je treba, in pazi; tako tudi ostane vsaj naslednje 4 ure. Brez razmetanih igrač, brez politega soka in brez na glavo obrnjenega koša za smeti.

Z otrokom: Recimo, da ti uspe obdržati hišo čisto 3 minute. Hitro slikaj, da boš lahko pokazala firbcem, da dejansko res čistiš in pospravljaš. Pospraviš igrače, zložiš knjige na kup, postaviš stvari na svoje mesto. Če te otrok tokrat (še) ne sabotira, zaključiš s sesanjem in pomivanjem tal. Ker ti ni težko in ti to zmoreš!

In potem pride mala bomba, ki uničuje vse na svoji poti do daljinca ali flaške. Moja bejba se iz principa postavi pred pospravljene igrače, me pogleda (saj veste; tisti hladen pogled) in počasi, igračko za igračko, z glasnim treskom vrže na tla. Ker ji ni težko in ona to zmore!

  1. VEČERNA RUTINA

Pred otrokom: Po lahki večerji, kot sta denimo dve roli sušija in deci rumenega muškata, se počasi umiriš po napornem dnevu in si ob poslušanju albuma Norah Jones privoščiš meditacijo in nekaj joga asan. Nato se v tišini odpraviš v kopalnico, uporabiš tisti novi losjon, ki tako neverjetno diši, in se stisneš k fantu v posteljo.

Z otrokom: Ko spet vsa premočena hitiš iz poplavljene kopalnice v kuhinjo pripravljati večerjo, si mrmraš Jutri bo bolje, jutri bo bolje, in se sama s seboj pregovarjaš, da se tamali res ni potrebno kopati vsak ljubi večer.

Za večerjo si imela v mislih mlečni riž z naribanim jabolkom, ampak ker je ura že 20:13, se odločiš za spremembo menija in ponudiš gres. Zakaj? Ker je narejen v 3eh minutah. Zato. Zadnje atome moči in energije porabiš za to, da poskrbiš, da pride polna žlica vsakič do otrokovih ust.

Naslednja borba je umivanje zobkov. Ali je res tako težko odpreti usta? In jih držati odprta? Res? In s tem ne mislim na neverjetno glasno drenje in protestiranje z vikom in krikom, ampak na preprost »A«.

Recimo, da je otrok sit, zobki so umiti, in je čas za spanje. Globoko vdihneš in greš v akcijo »kako čimprej spraviti otroka spat«. No, nikakor. Ker ravno takrat, ko sta se z možem dogovorila, da bosta po dolgem času pogledala en film (skupaj, objeta!), tamala ne sodeluje s teboj in nikakor ne more zaspati. Rezultat? Ati zaspi na kavču pred TV-jem, ti pa zaspiš na postelji skupaj z otrokom (ne, nisi si umila zob, in ne, nisi uporabila dišečega losjona).

__________________________________________________________________________

Veliko še je takšnih opravil, kjer je razlika več kot očitna. Samo spomni se na dolge pogovore s prijateljico ob kozarčku rdečega, na filmske maratone v dvoje, na 8-urni spanec ponoči.

Te daje nostalgija? Nikar.

Mogoče je že bilo pred otroci tvoje življenje bolj »urejeno in pospravljeno«, je pa manjkal njegov največji in najlepši del – tvoji otroci, brez katerih bi ti sicer bila naspana in vroče stuširana, ampak zagotovo ne tako srečna kot si sedaj.

In to, točno to, je en razlog več, zakaj je tako dobro biti mama.

Za Nosečko piše mamica Urška Oman
caricasveta.com

Avtor: Mamica, Zapisi pravih mamic

Podobni članki

Komentarji in vprašanja (1)

  1. Pa še kako je res.Hvala ker ste me tako nasmejala saj se mi je zazdelo,da opisujete moj dan.Res je naporno vendar se ves trud poplača z njihovimi nasmeški,objenčki in vragolijami,ki se jim smejiš.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.