Mamice, pozdravljene!

Rada bi vam zaupala svojo slabo izkušnjo z izraščanjem zobkov, ki sem jo doživela pri sedaj že štiriletni hčerki. Priznam, nikoli si nisem mislila, da nam bo rast zobkov povzročila toliko preglavic. Okoli hčerkinega četrtega, petega meseca so se začeli kazati znaki, ki sem jih lahko pripisala izraščanju zob. Nisem si predstavljala, da se bo nedolžno slinjenje sprevrglo v neutolažljiv jok. Pred tremi meseci sem rodila sinčka in upam, da tokrat ne bo tako grozno – boleče in jokavo za vse.

Bilo je poletje. Za prvi obisk morja smo se odločili v septembru, ko je hčerka dopolnila šest mesecev. Kot vsakega novopečenega starša je bilo tudi mene strah prvega malo daljšega potovanja. Kim je bila vso pot nemirna, kar sem pripisala vožnji. Ob prihodu na obalo pa ni bilo nič boljše. Začel se je vsakodnevni jok. Prejokala je tudi po pol dneva, niti v trgovino, na sprehod nismo mogli normalno. Čeprav smo šli za cel teden, smo po štirih dneh obupali in odšli domov ter upali, da bo naslednji dopust boljši. Vse skupaj sem pripisala temu, da naši punčki pač morje, tamkajšnja klima in vožnja ne pašejo.

Že ko smo se vračali, sem opazila, da ima napete dlesni in da bodo zobki vsak čas prikukali na plano. V samo enem mesecu ji je zraslo šest zobkov, ja, prav ste prebrali. Šele takrat mi je bilo jasno, zakaj je toliko jokala in da je morala trpeti. Srce se mi je paralo.

Vir: mamanatural.com

Opa, ni še konec! Tudi jaz sem mislila, da se bo umirilo, a daleč od tega. Pojavila se je vročina, dlesni so postale rdeče in boleče, tako da ni hotela niti jesti. Kupila sva ji vse možne gele ob rasti zobkov. Dajala sva ji hladne in zmrznjene igračke, da bi ji le oblažila bolečino. Partner se je zapeljal še v Avstrijo po njihov gel. Pomagalo ni nič. Bili smo obupani, tečni in neprespani. Celo kronično utrujeni, s hčerko vred.

Ven so začele riniti štirice in s tem je prišla tudi zelo visoka vročina, ki pa ni in ni hotela pasti. Bil je večer, Kim sem pripravila še zadnji obrok mleka (z gosto hrano nama ni šlo), ki ga je takoj zavrnila. Planila je v grozovit jok in z rokico odrivala stekleničko. Potipala sem čelo …, ki je bilo vrelo. Termometer je pokazal 41 stopinj. Skoraj me je »vrglo na rit«. Dam ji Calpol, vročina ni in ni hotela pasti. Poskusila sem še s hladnimi obkladki, vendar prav tako neuspešno. Ura je bila enajst zvečer, hitro jo preoblečem in odpeljem v dežurno ambulanto. Vendar kot nalašč je temperatura v čakalnici padla. In poslušala sem komentarje dežurnega zdravnika, da to pa res ni možno, da je od zobkov. Ne, sploh ne. Pri rasti zobkov ji nisem hotela dajati protibolečinskega zdravila Calpol, a sem se po tem dogodku odločila drugače. To je bila edina stvar, ki ji je vsaj malo pomagala, a ne povsem.

Kim je do prvega leta imela vse zobke. Vesela sem bila, da je bilo za nami in da se to ni dogajalo medtem, ko sem bila že nazaj v službi. Upam, da bo tokrat drugače in da ne bomo spet tako trpeli. Vem, da se vse hitro pozabi, a tisti trenutki so bili res težki.

Mamice, želim vam čim manj problemov z rastjo zobkov, če pa že so, naj pa kar se da hitro minejo <3


Avtor: Aleksandra Šefran, www.modernamama.si

Podobni članki

Komentarji in vprašanja

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.