Sem mamica 2 leti stari hčerkici in spomnim se kakšne probleme smo imeli vsakič, ko je bila bolna in ni želela spiti sirupa, ki ji ga je pediater predpisal.

Lahko potrkam le, da do zdaj še ni bila zelo bolna ampak je šlo pogosto za viroze ali prehlade. Včasih sva morda res paranoična starša vendar se je do sedaj še vedno izkazalo, da sva imela prav, kadar sva jo odpeljala k zdravniku.

Saj vedno zboli ravno, ko so prazniki ali med vikendi in zato moramo skoraj vsakič iti v dežurno ambulanto. In čeprav si želim, da bi lahko počakali do začetka delovnega tedna mi vedno nekakšen notranji občutek sploh ne, da miru in zato se seveda vedno hitro odpravimo k zdravniku. Ne glede na to ali je to vikend, praznik ali delovni dan.

Kot medicinska sestra se vedno trudim, da že sama poskrbim zanjo ter da če ni res nujno, da ne gremo v zdravniku. Saj te drugače vedno le označijo kot paranoičnega starša, ki pripelje otroka k zdravniku vsakič, ko ta kihne.

Sama sem sicer mnenja, da bi morali starše majhnih otrok vedno vzeti resno ne glede na to kaj je z otrokom narobe, saj jim to ne vzame veliko časa, če ga le pregledajo. Sploh, ker so otroci bolj dovzetni za različne okužbe ter bolezni.

Tudi sama se včasih izogibam zdravnikov, če je le mogoče pa vendar sem vedno vesela, če z zdravnico preverimo različne možnosti in če pri pregledu ugotovi, da je z menoj vse v redu. Pogosto je bolje, da greš brez veze k zdravniku kot pa, da je že prepozno.

In to si želim tudi za svojo hčerkico. Do sedaj se je vedno zgodilo, da smo morali po pregledu v dežurni ambulanti oditi še na pregled v pediatrično bolnišnico. Zato sva se vedno odločila za pediatrično bolnišnico v Trbovljah. Saj sva vedela, da bomo tam prej na vrsti, kot v Ljubljani.

In seveda smo naleteli na vse mogoče pediatre. Nekateri so bili odlični spet drugi naju sploh niso jemali resno. Kljub temu nisem popustila, saj sem vsakič vedela, da je z hčerkico nekaj narobe in da se obnaša povsem drugače, kot ponavadi.

vir: http://kidschemicalsafety.org

Morda se je zdravnikom zdelo normalno, da ne je 2 dni ali da pije zelo malo vendar jo sama najbolje poznam in tudi vsakič opazim, ko jo zelo boli ali če ne more jesti.

Že v prvih 3 mesecih po rojstvu je imela grozne krčke, ki smo jih lahko le lajšali z Lekobeba vetrovnimi kapljicami, saj nič drugega razen crklanja v tem času ni pomagalo. In trpela je grozne bolečine pa vendar ji zdravniki niso mogli pomagati z nobenim zdravilom razen, da so nama rekli le naj lajšamo bolečine z vetrovnimi kapljicami in počakamo, da minejo.

Takoj v 3 mesecu pa so ji začeli rasti še prvi zobki tako, da je trpela tudi bolečine zaradi njih. Spet sva lahko bolečine lajšala le z gelom za dlesni, ščetkanjem zob in z grizali ter upala, da čimprej prodrejo zobki ven. Do svojega prvega leta je imela že 16 zobkov. Vendar ostali niso delali takšnih težav oziroma jih je bilo vedno več in takrat smo bili veliko pokonci ponoči, ko jo je najbolj bolelo.

Nato je pri 6 mesecih imela prvo virozo in takrat ni hotela jesti čisto nič, komaj sva jo pripravila, da je vsaj po žlički spila kaj. In verjemite mi, da je ona otrok, ki obožuje mleko in drugače želi imeti stekleničko ves čas pri sebi. Zato sva takrat hitro zagnala paniko, ko ni hotela več piti niti mleka, saj naju je bilo strah, da bo dehidrirala.

Pediatrinja nama je dejala, da je še problem ker ji poleg viroze raste več zob naenkrat in da zaradi bolečin noče jesti. Kljub vsemu smo tudi virozo nekako preboleti in počasi je začela spet več jesti ter je pridobivala na teži.

Ravno tri mesece nazaj pred novim letom se nam je zgodilo, da je spet zbolela. Odšla sem k pediatru na sredo in najprej me je popolnoma prestrašil s tem, da ima morda probleme s slepičem ter da bo potrebna operacija.

Vendar je z izvidi iz laboratorija ugotovil, da to ni problem v slepiču. Temveč je bil problem v tem kar sem že sama slutila torej, da je bila tako zelo zaprta. Saj je bila dva dni čisto nejevoljna kljub temu, da se vedno le smeji in skače naokoli. In tudi ponavadi odvaja vsak dan ali tudi večkrat na dan.

Ampak tiste dva dni je le ležala in govorila, da jo boli ter kazala na trebuh. Prvi dan je bila sicer še kar dobre volje vendar, ko sem jo drugi dan videla kako trpi sem jo takoj odpeljala k zdravniku.

Ponovno jo je pregledal in mi dejal, da je glede na izvide verjetno zaprta in da naj ji poskusim dati svečko. Vendar sem mu povedala, da sem ji jo dala že prejšnji dan in da ni pomagala. Zato mi je zdravnik nato svetoval naj ji dam še masleno svečko (košček masla). Ampak do večera se stanje še vedno ni izboljšalo in vedno bolj se mi je smilila. Saj nisem več vedela kako naj ji pomagam.

Nato pa ji je končno uspelo odvajati ampak medtem je tako zelo jokala, da sploh nisva vedela kaj naj narediva. Res nama je bilo težko gledati kako zelo trpi. Ampak si je želela, da ji slečeva tudi pleničko in da jo pustiva malce samo. In ne morete si predstavljati kako srečna in vesela je bila kasneje, ko je lahko odvajala.

Takoj se je videlo kako se ji je stanje izboljšalo in da jo ne boli več. Vendar čez nekaj dni še vedno ni bila takšna, kot je ponavadi in zato smo se med prazniki morali še enkrat odpravili do zdravnika v dežurno ambulanto, ki nas je seveda takoj poslal naprej v pediatrično bolnišnico.

Kjer jo je zdravnica še enkrat pregledala in ugotovila, da ima zopet virozo ter vnetje dlesni in ji predpisala sirup za bolečine ter vročino. Nato pa mi zraven napisala še kateri gel moram kupiti za njene dlesni. Seveda pa sem morala v lekarni plačati še davek na dežurstvo za to kremo.

Kar se mi je zdelo nezaslišano, saj če želiš olajšati bolečine otroku moraš še dodatno plačati lekarni, da te sploh postreže. Razumem, da ni nikomur lahko delati med prazniki. Vendar tudi sama ne bi šla tja, če ne bi bilo nujno.

Ampak seveda boš za otroka plačal vse le, da mu olajšaš bolečine. Problemi pa so se nato pojavili še doma, ko sem hotela hčerkici ponuditi sirup, ki bi ga morala spiti 3 x na dan. Saj ga je vedno že prej pljuvala ven, če sva ji ga dala po žlički. Zato sva poskusila še z majhno brizgo po kapljicah in tako nama je uspelo, da ga je vsaj takrat spila.

V nekaj dneh se je nato pozdravila. Sicer mi moja mami vedno pravi, da bom ob prehladu zdrava v 7 dneh če ne jemljem tablet, če pa bom jemala tablete pa bom zdrava v enem tednu, kar se dejansko vedno zgodi. Zato na splošno, ko sem bolna nikoli ne jem nobenih zdravil ampak se poskusim pozdraviti z naravnimi zdravili in čaji.

Saj je pri nas doma vedno isto in verjamem, da tudi v ostalih družinah. Partner zboli v službi in je 3 dni nenormalno bolan nato pa se kar naenkrat pozdravi brez vseh zdravil ali včasih tudi z njimi. Nato pa vedno zbolimo še obe z hčerko in pri nama vedno bolezen traja vsaj en teden.

In to se je zgodilo tudi tri tedne nazaj. Naprej sem zbolela jaz in nenormalno me je bolelo grlo, kar nekaj dni. Kmalu pa je začela kašljati tudi hčerkica. Zato sem se odpravila v lekarno in si kupila Lekotus sirup.

vir: https://fthmb.tqn.com

In kljub temu, da sem bila precej v dvomih glede sirupa mi je dejansko pomagal pri kašlju obenem pa sem našla tudi način kako lahko pripravim hčerkico do tega, da bo spila sirup. Saj sem vsakič spila sirup pred njo in tako, si ga je želela poskusiti tudi sama. Ta sirup se dozira z priloženim pokrovčkom, kjer imate označene ml in je zato zelo priročen. In zato sem seveda najprej sama spila sirup nato pa sem pokrovček očistila ter odmerila sirup in ga ponudila tudi hčerkici.

Ki pa ga je na moje veliko presenečenje z veseljem spila in dejansko je tudi njej pomagal, saj smo v nekaj dneh obe prenehale kašljati. Vesela sem, da sem končno našla način in rešitev kako pripraviti hčerkico, da spije sirup, ki je obenem izdelan iz naravnih sestavin in ji da ga zato lahko brez slabe vesti ponudim, če je bolna.

Torej, če imate tudi vi probleme s tem, da vaš otrok noče spiti sirupa poskusite s načinom, ki sem ga preizkusila jaz ali s katerim od spodnjih načinov. S tem, da najprej pokažete otroku, da ste spili sirup vi (četudi je v pokrovčku le voda ali sok). Nato pa ga ponudite še otroku. Moja hčerka je bila navdušena tudi nad okusom čeprav drugače sovraži vse sirupe, saj je venomer zraven govorila še še in njam njam. Verjamem, da bo ta nasvet prišel prav tudi vam in morda doziranje sirupa za otroke spremenite v igrico.

V zadnjem času pa sem razmišljala o tem kaj vse lahko še naredimo, da pripravimo otroka, da spije sirup. Moji nasveti pa so naslednji:

  • Z otrokom se igrajmo zdravnike (naprimer, da je bolan medvedek in nato skupaj z otrokom pomagamo medvedku, da se pozdravi s tem, da spije sirup).
  • Starejšemu otroku od dveh let pa lahko ponudite, da sirup spije iz pokrovčka, kot sem to omenila zgoraj. Saj se tako počuti odraslega.
  • Zelo zanimiv predlog, ki sem ga dobila v kratkem je bil tudi, da otroku rečemo, da je Calpol sirup od zajčkov in sirup za izkašljevanje od metuljčkov. Menda deluje, vredno je poskusiti.
  • Vedno bodite dobre volje, ko dajete otroku sirup, kljub temu, da je otrok bolan. Saj otrok čuti vaš strah in slabo voljo in je zato sam še bolj prestrašen ter nejevoljen.
  • Na sebi pokažite kako boste dozirali zdravilo in kako to zdravilo pomaga vam, saj si bo tako tudi otrok želel to preizkusiti. Ta metoda se sedaj vedno obrestuje pri nas, saj hčerka hoče ponoviti na sebi vse kar počnem jaz. Ali pa pokaže, da moram tisto, kar je naredila ona ponoviti tudi jaz.
  • Sirup poskusite dozirati po kapljicah z brizgo, ki jo kupite v lekarni v otrokova usta.
  • Dodajte sirup v čaj in ga ponudite otroku. Seveda po posvetu z zdravnikom.
  • Ko otrok spije sirup ga vedno pohvalite. Sama razmišljam, da bi na steno nalepila velik bel list in z različnimi štampiljkami označila kdaj sem hčerkico pohvalila za kakšno stvar, saj mislim, da bo tako drugič še z večjim veseljem pomagala.
  • Vprašajte zdravnika, če lahko sirup dozirate po tem, ko je bil shranjen v hladilniku? Saj morda v primeru vnetja dlesni otrok rajši spije mrzel sirup, saj se mu dlesni tako še dodatno pomirijo. Nekateri sirup zmrznejo in ga starejšim otroku ponudijo, da ga lahko nato poliže, kot sladoled.
  • Svojemu otroku vedno povejte resnico, da kljub temu, da sirup morda ni odličnega okusa, mu bo pomagal ozdraveti.
  • Vprašajte zdravnika ali je možno določeno zdravilo dobiti v različnih oblikah, ki bolj ustrezajo vašemu otroku (morda v prahu, da se lahko zmeša v čaj). Ali morda bolj koncentriran sirup, da ga lahko dozirate v manjši količini.
  • Vprašajte zdravnika tudi ali lahko otroku ob sirupu ponudite njegove najljubše jedi ali lahko izničijo učinek sirupa?
  • Morda ga zamotite z risankami ali filmi ali mu jih obljubite po tem, ko pridno spije sirup.
  • Vedno preberite priložena navodila v celoti ter se v primeru morebitnih vprašanj obrnite na zdravnika ali farmacevta. Saj je dobro poznati tudi stranske učinke, če se morda pojavijo.
  • Nasvet, ki vam lahko pride prav pri doziranju kapljic v oči ali ušesa pa je, da jih prej segrejete, saj nihče ne mara hladnih kapljic v oči ali ušesa sploh pa ne otroci. Segrejte jih kar v rokah s tem, da jih nekaj minut grejete v rokah.
vir: babycenter.com

Predvsem pa si ob bolezni otroka vzemite čas in ga pocrkljate ter z njim počnite stvari, ki si jih sam želi.

Sama si želim le, da bi bila hčerka čim manj bolna čeprav se temu verjetno ne bomo mogle izognile, saj gre jeseni v vrtec. Sem pa vseeno vesela, da sem našla načine kako ji ponuditi sirup, če ga bomo še kdaj potrebovale. Se pa seveda na napakah največ naučimo, včasih je boljše, da se naučimo že iz tujih napak.

Tudi sama sem že večkrat na nosecka.net našla zelo uporabne informacije in zato verjamem, da vam bodo tudi vsi moji naslednji prispevki z nasveti in napotki prišli še kako prav. Ter, da jih boste vsakič z veseljem prebirali.


Avtor: Klavdija Vidic, www.izberimodro.si

Podobni članki

Komentarji in vprašanja

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.