Vsi želimo svojim otrokom podariti prav vse, da bodo v življenju lahko uspeli, vendar kje zarišemo črto med tem in čistim razvajanjem? In kaj lahko narediš, ko vidiš, da tvoj otrok od tebe začne pričakovati stvari in te jemlje za samoumevno?

Reci bobu bob

Če opaziš, da se je tvoj otrok začel vesti razvajeno, se moraš najprej vprašati o svojem vedenju. Otroci se ponavadi začnejo tako obnašati takrat, ko od staršev dobijo preveč in ko starši preveč stvari naredijo namesto otrok. Ključna beseda tukaj je preveč.

Ok, to definicijo razvajenosti poznamo vsi, ampak v resnici je precej težko prekiniti to navado, saj je skrb za svoje otroke staršem zmeraj na prvem mestu. Vseeno pa lahko prevelika skrb vodi do težav; če starše preveč skrbi, da bo njihov otrok žalosten ali naredil napako, raje vse naredijo namesto njega, namesto da bi mu pomagali. In ravno to je največja zmota staršev, ki verjamejo, da s tem v resnici otroka osrečujejo in delajo prav. Morda se otrok pomiri v tistem trenutku, ko dobi točno to, kar hoče, vendar pa bo ponavljanje takega vzorca kasneje pripeljalo do težav.

Zakaj moramo ustaviti tako vedenje

Vzgajanje razvajenega otroka je težko za starše, hkrati pa bo tako vedenje slabo vplivalo tudi na ostala razmerja v otrokovem življenju. Ravno ta misel lahko staršem služi kot glavna motivacija pri prekinitvi slabih vzorcev pri vzgoji. Če želimo, da bodo naši otroci spoštljivi, hvaležni in sočutni, potem se moramo zavedati, da z razvajanjem delujemo proti tem lastnostim.

Razvajanje otroka v zgodnjem otroštvu lahko vpliva tudi na to, kako bodo otroka dojemali drugi in posledično, kako bo otrok dojemal ostale, ko bo odrasel. Drugi starši ne marajo razvajenih otrok, otroci se ne počutijo dobro v družbi egoističnih otrok, razvajanje pa tudi zmanjša občutek za empatijo in otroku oteži razumevanje ljudi okoli sebe.

Otroci in denar

Če otroke že od zgodnjih let naprej učimo o vrednosti denarja, nam bo to vsekakor pomagalo tudi kasneje. Ali morajo poznati vse valute, kriptovalute in banke do tretjega leta? Ne. Ampak jasna in zanje razumljiva predstava o tem, kaj denar sploh je, bo preprečila prepričanje, da denar raste na drevesu zadaj za hišo.

Med vsakdanjimi aktivnostmi se z otrokom pogovarjajta o ceni stvari (npr. cena sladoledne lučke in drugih živil). Tako lahko otrok sčasoma dobi predstavo o denarju.

Če je tvoj otrok dovolj velik, da lahko prevzame nekatera hišna opravila, poskrbi, da zanje ne bo že takoj plačan in jih torej ne bo že takoj povezoval z denarjem. Kasneje seveda lahko dobi žepnino in skupaj se lahko pogovarjate tudi o nekaterih finančnih vprašanjih kot npr. ”Koliko denarja misliš, da boš potreboval/potrebovala za vse šolske pripomočke naslednje leto?”

Preberi še: Igrače kot odkupnina, opravičilo in nagrada

Kako brzdati razvajeno vedenje pri malčkih

Če tvoj otrok kaže znake razvajenosti, se je treba zavedati nekaj ključnih stvari. Pomembno je zavedanje, da se tako obnašanje lahko popravi; samo potruditi se je treba. Branje knjig o vzgoji je dober začetek, saj se z znanjem starši sčasoma začnemo zavedati, koliko moči imamo v resnici.

Še en dober način za opazovanje otrokovega vedenja je uporaba koledarja in sledenje morebitnim vzorcem. Pri večini otrok se težavno obnašanje zgodi ob istih trenutkih in na istih krajih – morda najpogosteje doživijo čustveni zlom okoli 10 ure zjutraj ali popoldan – pomembno je poznavanje teh trenutkov, ko bo otrok najbolj dovzeten za spremembe v vedenju. Pričakovanje teh šibkih trenutkov lahko obrneš sebi v prid – če je tvoj otrok najbolj tečen okoli 3. ure popoldan, potem se takrat izogibaj aktivnostim (npr. dnevno nakupovanje) in naj raje počiva. Na tak način lahko slabo vedenje preprečiš še preden se zgodi.

Ko pa že pride do čustvenih zlomov, je najbolje, da ne prilivaš olja na ogenj – čeprav bo to sprva težko. Če čustvenemu zlomu namenimo veliko pozornosti, bo ta trajal veliko dlje. Druga napaka, ki jo lahko storimo pa je ta, da čakamo do trenutka, ko se zlom že začne. Veliko bolje bo za vse, če z opazovanjem otrokovega obnašanja predvidimo, da je na dobri poti do čustvenega zloma in to ustavimo.

Preberi še: 7 zlatih načel povezovalnega starševstva

Kaj pa, če so moji otroci že starejši?

Če si opazila, da se tvoji starejši otroci vedejo razvajeno, še zmeraj ni prepozno, da tako obnašanje ustaviš. Seveda se to ne bo zgodilo čez noč, vendar se bo vztrajanje izplačalo.

Bolje bo, če začneš z majhnimi koraki in se napada na slabo obnašanje lotiš postopoma, s popravljanjem stvari kot so zavijanje z očmi, kasneje pa še večjih težav kot npr. jezikanja ali žaljenja. Ko pride do slabega vedenja, z mirnim glasom odločno reči: „Tako obnašanje ni ok. Vidim, da to počneš, dajva se pogovoriti o tem in o posledicah.”

In če se ti zdi, da tak miren pristop bolje deluje v teoriji kot v praksi, imaš prav – še posebej pri starejših otrocih. Ključna pa je doslednost. Če je otrok že deset let navajen, da slabo vedenje nima posledic, potem te morda sprva ne bo jemal resno. Ti pa moraš vztrajati pri tem, da tako obnašanje ni več sprejemljivo in ga dosledno popravljati.

 

Podobni članki

Komentarji in vprašanja

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.