Dojenje mi je bilo že od otroštva dalje nekaj samoumevnega. In še preden sem zanosila v meni ni bilo niti kančka dvoma o tem, da bom dojila, čeprav o dojenju nisem vedela veliko. Ko sem se začela v nosečnosti o dojenju podrobneje informirati in prebirati različne članke in knjige, se je moja volja do dojenja zaradi številnih koristi za otroka in mamo še okrepila. Hkrati s tem pa sem naletela tudi na precej prepričljive članke o tem, da dojenje zavira plodnost.

To me je navdalo z upanjem, da menstruacije po vsej verjetnosti še lep čas ne bo. No, vsaj ne bi jo smelo biti, če ženska dosledno upošteva določene zakonitosti, ki temeljijo celo na strokovni osnovi. Razlog naj bi se skrival v hormonih, ki so drugačni v času dojenja. Med dojenjem glavno vlogo igra hormon prolaktin, ki je odgovoren za tvorbo mleka. Sprošča se glede na pogostost in dolžino dojenja, prav tako poraste pri telesnem stiku med materjo in otrokom. Hkrati s tem pa vpliva na hormona estrogen in progesteron, ki sta nujno potrebna za zanositev. Prolaktin namreč zaviralno vpliva na estrogen, zato težko pride do ovulacije. Poleg tega pa je lahko nivo progesterona v drugi fazi ciklusa prenizek. To pa pomeni, da je podpora nosečnosti slaba, saj je progesteron ključen za ohranjanje nosečnosti.

Zato naj bil bilo polno dojenje tako učinkovita »zaščita« pred zanositvijo. Temu se strokovno reče laktacijska amenoreja oz. neplodnost po porodu zaradi dojenja. Ključni dejavnik za tovrstno uspešno naravno zaščito je seveda polno dojenje. Vendar, pazi, ne kakršno koli dojenje, ampak t.i. ekološko dojenje. Bistveno pri tem naj bi bilo naravno odzivanje na otrokove potrebe, ki temelji na čim večjem telesnem stiku med mamo in otrokom. To pomeni dojenje na željo otroka, dojenje namesto dude, dojenje ponoči, skupno spanje, nošenje otroka. Če mamica sledi temu, naj bi se plodnost začela vračati z začetkom uvajanja goste hrane. Sliši se precej super in strokovno, mar ne? In če temu dodamo še izkušnje številnih mamic, ki so menstruacijo dobile šele po tem, ko so popolnoma zaključile z dojenjem, se vse skupaj sliši precej zanesljivo. Pa je res?

No, moja izkušnja tega nikakor ne potrjuje, čeprav sem imela veliko upanja, da bo tudi pri meni delovalo. Sploh zato, ker mi je pristop metode ekološkega dojenja tako naravno blizu in si drugačnega načina ravnanja z dojenčkom niti nisem znala predstavljati. To pomeni, da sem hčerko od prvega dne dalje pa vse do 6 meseca polno dojila, tudi po eno uro skupaj in največ tri ure narazen, podnevi in ponoči. Skupaj z njo sem spala in jo ogromno prenosila. Vozička skoraj nisem uporabljala in nosilka je bila zame sveta stvar. Dude ni imela nikoli, pocartala in potolažila se je vedno na mojih prsih. Pa vendar sem kljub temu prvo menstruacijo dobila po treh mesecih od poroda in od takrat dalje je bila točna kot tista pred zanositvijo. Zato se nikakor ne morem strinjati s trditvijo, da je čas vrnitve menstruacije po porodu odvisen od polnega oz. ekološkega dojenja.

Glede na svojo izkušnjo sem prepričana, da imajo daleč največjo težo pri vračanju plodnosti genetske predispozicije in nikakor in nikoli obratno. Dopuščam pa tudi možnost, da sem ena izmed tistih »nesrečnic«, za katero ta teorija ne velja in da kot izjema potrjujem pravilo.


Avtor: Ana Uršič, ursicana.wordpress.com

Podobni članki

Komentarji in vprašanja