To je eden tistih stavkov, ki so jih mnogi starši že izrekli. Že, ko sem bila jaz majhna in so prevladovali še dokaj normalni starši.

Ampak ta stavek se mi zdi totalno bizaren. Tudi sami ne reagiramo v vseh situacijah enako.

Kot introvert lahko reagiram zelo različno glede na to koliko ljudi je okoli mene. Odvisno je tudi od domačnosti s temi ljudmi. Kako potem od otrok pričakujemo kaj drugega? Še pri otrocih, ki sem jih kot učiteljica dodatne strokovne pomoči imela na individualnih obravnavah sem to dostikrat opazila. Pri meni so bili super pridni. V razredu pa so se (sploh fantje) hoteli dokazati pred drugimi in so to dostikrat počeli na raznorazne neprimerne načine.

Bolje od stavka: “Naš pa že ni tak.” je vprašanje: Zakaj je tak? Zakaj je v tej situaciji reagiral tako? Čeprav sem pedagog, je vseeno drugače ko gre za tvojega otroka. Tudi sama sem naletela na ta moment. Moja prikupna trmoglavka je bila v vrtcu preveč tiha, premalo odločna. Pa sem samo sprejela to mnenje kot pač dodaten del otrokove osebnosti. Očitno se v vrtcu obnaša drugače kot doma. Zakaj bi nasprotovala vzgojiteljici, da hčerka že ni taka. Očitno je lahko tudi taka.

Zato preden ste jezni na učitelje ali vzgojitelje, skušajte sprejeti, da je vaš otrok lahko v razredu drugačen. In ostali ga vidijo drugače kot vi.

Mojca Jereb, mamica

Podobni članki

Komentarji in vprašanja