V svojem prvem članku sem pisala o spremembi telesne drže v času nosečnosti in njenih vplivih na gibanje nosečnic in mamic po porodu. Danes pa nekaj o tem, kako nam nadzor nad krčenjem in podaljševanjem mišic trupa lahko olajša in skrajša porod.

Trebušne in notranje stegenske mišice se zaradi delovanja relaksina in priprave na porod vedno bolj mehčajo in podaljšujejo, medtem pa se njim nasprotne mišice krajšajo. Na povečano napetost ledvenega dela, zadnjice in kolčnih mišic v nosečnosti torej vpliva teža trebuščka, ki se iz meseca v mesec povečuje in tako se je telo nosečnice, z aktivacijo zadnjice in hrbtnih mišic, primorano ves čas prilagajati, da nas obdrži pokonci. Tega procesa, ki se dogaja v ozadju vsega, kar prinaša nosečnost in priprava na prihod novega člana družine, običajno ne zaznamo, saj nismo pozorne na naše gibanje, niti na to, kako občutimo posamezne mišične skupine in kaj se z njimi dogaja. Večina bi rekla, da za umiritev in zaznavanje telesa sploh nima časa, saj kljub nosečnosti še vedno hodimo v službo, skrbimo za dom in vse tiste, ki jih imamo rade, nase pa malo pozabimo.

Bolj kot bi morale skrbeti za to, da bi telo učile sproščenosti, bolj smo v resnici zakrčene zaradi pridobljene kronične napetosti omenjenih mišičnih skupin, kar lahko potrdimo z dejstvom, da se v zadnjem trimesečju nosečka težko odpočije, včasih je onemogočeno tudi zaznavanje lažnih popadkov, ki nas pripravljajo na porod, s čimer smo prikrajšane za izkušnjo učenja predihavanja in razbremenjevanja telesa med obdobji krčenja maternice. Sposobnost nadzora nad krčenjem in sproščanjem mišic igra ključno vlogo tudi pri porodu. Bolj kot je popadek intenziven, bolj je pomembno da sprostimo mišice okrog medenice, da se maternični vrat lahko učinkovito odpira, do takrat, ko otroka potisnemo na svet.

Sama se spomnim, da sem se nekje na polovici poroda začela zategovati ob tem, ko sem zaznala popadek, posledica tega pa je bilo upočasnjeno odpiranje in oteklina materničnega vratu mimo katere glavica otroka ni mogla zdrsniti naprej. Zato mi je zdravnica z roko umaknila oteklino, med drugim pa sem bila s strani tašče, ki me je spremljala med porodom, opozorjena, da naj “neham zadrževati otroka v sebi”. Takrat sem zaznala, da v času popadka intenzivno zakričim mišice ledvenega dela in zadnjice, zaradi strahu pred bolečino, delati pa bi morala ravno nasprotno. Ker sem med nosečnostjo izvajala somatske vaje, s katerimi sem se naučila razbremeniti napetost v tistih delih telesa, kjer sem jo čutila, sem to znanje uporabila tudi po tem, ko sem nadaljevala s predihavanjem popadkov. Jasno, da mi je pomagalo, saj sem takoj, ko sem zaznala svoje telo in gibanje, spet prevzela nadzor nad njim in sem točno vedela, kaj moram početi. Posledično je otrok po tem, zelo hitro “skočil” na svet.

In kaj so somatske vaje?

Somatske vaje so terapevtsko orodje, s katerimi lahko na dolgi rok spremenimo svoje gibalne vzorce in popravimo telesno držo. Namen vaj je, da se vadeči med izvedbo posameznega gibanja osredotoči na zaznavanje notranjih občutkov, ki se pojavijo med gibanjem. Povečujejo naše zavedanje in nam dajejo možnost, da se znova povežemo s svojim telesom in preusmerimo pozornost iz zunanjega v svoj notranji svet.

Zaznavanje sebe in svojega telesa v času, ko se pojavi popadek pa je po mojem mnenju ključ do lažjega in krajšega poroda, saj se ženska edino na ta način lahko tudi pravilno odzove nanj, česar pa se, kot omenjeno, lahko nauči z rednim izvajanjem somatskih vaj in se tako uspešno pripravi na svoj porod.


Avtor: Nastja Gradišar, dipl. delovna terapevtka, manualna terapevtka, učiteljica klinične somatike

Podobni članki

Komentarji in vprašanja