V današnjem »norem svetu«, kjer hitimo iz službe domov k otrokom, po opravkih in spet v službo se dogaja, da kdaj pozabimo nase. Včasih se mi zdi, da se to dogaja samo meni, a ko se za trenutek ustavim in pogledam svet okrog sebe, opazim, da se skoraj vsem dogaja enako. Nenehno se nam nekam mudi, toliko stvari imamo še za opraviti, naše telo pa čaka in čaka.

Naše telo, ki je edino nenadomestljivo, nam daje ogromno znakov, ki nam kažejo, da nekaj ni prav, mi pa to enostavno ignoriramo in čas teče dalje. Kaj storiš v primeru, ko se v avtomobilu prižge alarmna lučka, pelješ naprej in čakaš da bo minilo? Ali se odpelješ, do najbližjega servisa in poskušaš odpraviti težave. Si se zdaj zamislil, kako je lahko ena materialna dobrina bolj pomembna kot naše telo.

Žal je res vse drugo bolj pomembno kot mi. Dokler ne nastopi stres in vse ne gre več po planih. Takrat na plan izbruhne vse, kar je do sedaj »čakalo na ponovni napad«. Rdečina postane mozolj, suha koža zakrvavi in v mojem primeru luskavica, se razcveti in mi uniči dan.

Težave z luskavico (psoriazo) imam že nekaj let in s tem moram živeti. Gre namreč za kronično vnetno bolezen, ki ni ozdravljiva, je pa obvladljiva. Kar pomeni, Da v mojem primeru večino časa miruje, in izgleda, kot, da je ni. V stresnih situacijah (lahko tudi gensko ali po uživanju določenih zdravil) pa se razbohoti po že prej znanih predelih in kvari videz kože. Koža izgleda rožnato, s sivo luskasto kožo, ki lahko srbi. Ne glede na to, kje na telesu se bolezen nahaja, ali je mesto vidno ali ne, je moteče.

Zgoraj: primer luskavice na členkih

V mojem primeru se luskavica pojavlja na zunanjem predelu obeh komolcev in na obrazu, na predelu čela, tik pod lasmi. Na daleč sicer zgleda, kot, da je koža suha in razdražena.

V teh nekaj letih sem preizkusila nešteto krem. Od tistih, ki jih zdravnik predpiše na recept, do tistih, ki jih priporočijo farmacevti v lekarnah. Na »lastno pest« sem preizkusila tudi razne druge kreme, po priporočilu znancev in ostalih.

Večina preizkušenih krem je nekako ublažila spremembe na koži, do te mere, da je izginila srbečica in da so se zmanjšale luske, izginile pa niso povsem nikoli. Morda zato, ker sem po določenem času s kremami prenehala, saj dolgotrajna uporaba npr. kortikostereoidov tanjša kožo.

Vmes ko sem bila »na lovu za novo žavbo«, ki bi mi pomagala v boju z Luskavico sem naletela na Enterogel. Zanj sem sicer slišala že nekajkrat, nikoli pa se nisem poglabljala v to in ga pustila »na strani«. Res je, da sem preizkusila že marsikaj, a se vedno odločim po tehtnem premisleku. Ko gre za izdelke, ki gredo na mojo kožo vedno preberem sestavo in mnenja drugih. Ker verjamem v to, da se vse zgodi ob pravem času in na pravem kraju sem se odločila, da mu zaupam.

Sicer gre za gel, ki ga poješ in ne naneseš na kožo, kot običajno pri kožnih spremembah. Primeren je za razstrupljanje telesa; zdravljenje ob raznih alergijah, dermatitisih in drugih kožnih boleznih; pri zastrupitvah in driskah ter ob drugih prebavnih težavah; pozitivno vpliva tudi na izločanje alkohola iz telesa.

Enterogel je gel v pravem pomenu besede, saj je kompaktne strukture in skoraj brez okusa. Pakiran je v večje tube in manjše vrečice za na pot. Njegova uporaba pa je skrajno preprosta. Uporabljaš ga lahko na dva načina, zato sem se odločila, da preizkusim oba in najdem sebi ustreznega.

1. teden sem gel dozirala na žlico (kar je približno 15 g, kot piše v navodilih), gel pogoltnila in poplaknila z 3 dcl navadne vode. Dozirala sem ga 3x dnevno, približno 1 uro po obroku. Kot sem omenila zgoraj je brez okusa ampak zelo gost in ga kar nekaj časa »premetavaš« po ustih preden ga uspeš pogoltniti. Občutek v ustih je, kot da bi imel mivko med zobmi, ki jo z nekaj požirki vode poplakneš.

2. teden sem enako količino gela kot v 1 tednu iztisnila na žlico in jo zmešala z 2 dcl vode. Dozirala sem ga prav tako 1 uro po vsakem od 3 glavnih obrokov. Tekočina  je bila peskastega videza, brez vonja in nevtralnega okusa.

Glede na preizkušeno mi bolj ustreza prva metoda, je pa uporaba povsem odvisna od vsakega posameznika. Jaz sem pričela z uporabo gela, ko je bila moja luskavica v stanju mirovanja, ker me je zanimalo predvsem to, če je lahko še boljši rezultat od tega, zame najboljšega stanja.

Kot sem bila že opozorjena s strani dobaviteljev se je koža po tednu dni redne uporabe nekoliko poslabšala, saj so se strupi, ki so prej zastajali v telesu začeli izločati skozi kožo. Pojavilo se je nekaj mozoljev, luskavica pa je malo pordela. Po drugem tednu uporabe se je koža nekoliko izboljšala, ni bila več tako suha, kot običajno, manj je srbela, mozolji so izginili in luskavica se je vrnila v prvotno stanje. V tretjem tednu sem opazila še manj suhe kože ob robovih luskavice in manjši obseg rdečine.

Ob vsem tem se je najbolj poznalo na mojem počutju. Ko imaš težave s kožo, predvsem na vidnem mestu, jih skušaš kar se da zakriti, da le te niso opazne. V tem primeru mi je najbolj pomenilo to, da sem bila z zmanjšano rdečino na obrazu bolj sproščena in predvsem zadovoljna.

Skoraj sem pozabila omeniti, da sem v 3. tednu uporabe nepričakovano zbolela in obležala. Ob vsem stresu in oslabljenem imunskem sistemu sem dobila potrditev, da gel pomaga, saj se luskavica ni razcvetela kot običajno.

Ker me je izdelek navdušil, bom z njim vztrajala še nekaj časa, ker me zanima kakšnih rezultatov sem še lahko deležna. V tem kratkem času, ko sem ga imela možnost preizkusiti sem dobila potrditev, da deluje in da je vreden vsakega nakupa.

Glede na prebrano v priloženih navodilih je primeren v vsakem starostnem obdobju, tudi za dojenčke, otroke in nosečnice. Prilagoditi je potrebno le doziranje.

Meni je pomagal umiriti že tako mirujočo luskavico, pri čem pa lahko pomaga tebi?


Avtor: Sabina Vozel, sabincax.wordpress.com

Podobni članki

Komentarji in vprašanja