Že v času nosečnosti se marsikateri odnos spremeni, enako velja tudi za intimni partnerski odnos. Čeprav imamo 9 mesecev časa za pripravo na prihod dojenčka se nam včasih zazdi, da se vse odvija prehitro in da komaj sledimo spremembam. Zato včasih tudi partnerski odnos ostane nekje »tam zadaj«. Zato vaju danes povabim, da naredita korak bližje drug h drugemu.

Pogovor JE pomemben – vem, o tem čivkajo že ptički na strehi. Ampak pogovor je bistven za vajino rast, odnos, ljubezen, starševstvo in je tudi ključen del priprave na porod. Pa se znata zares pogovarjati? Kako odprti pogovor sploh izgleda? Si lahko zaupata tudi boleče, ranljive stvari? Mogoče nekaj, česar ne ve nihče drug? Ali pa po parih stavkih že padeta v obsojanje, jezo, prezir, obtoževanje, … ?

“Zrcaljenje je metoda, kjer v resnici zgolj ponovimo kar smo slišali. Pri tem pa smo pozorni, da uporabljamo enake besede kot jih je uporabljal naš partner.”

Nič hudega ni, če nista vešča v komunikaciji. Marsikateri par ni! Vendar to ne pomeni, da za vaju ni drugih možnosti, seveda so. Zato vaju povabim, da si vsak dan vzameta čas za vajo aktivnega poslušanja. To pomeni, da eden govori, drugi pa pozorno spremlja vsako besedo, ki jo le-ta izreče. Super je, če po tem, ko prvi preneha govoriti, drugi tudi zrcali vse, kar je povedal. Zrcaljenje je metoda, kjer v resnici zgolj ponovimo kar smo slišali. Pri tem pa smo pozorni, da uporabljamo enake besede kot jih je uporabljal naš partner. Zakaj je ta metoda učinkovita? Ker se partnerja počutita slišano, razumljeno ter istočasno, ko slišiš od drugega povzetek tega, kar si povedal, dobiš možnost pogledati na problem še iz druge perspektive. Ja, tako enostavna vaja je, pa ni tako zelo lahka v resnici. Namreč ob poslušanju drugega nam misli hitro želijo zbežati drugam. In to ne zato, ker nam partner ne bi bil pomemben, temveč ob slišanem se v nas pričnejo prebujati spomini, čustva, občutja, ipd. in kaj kmalu se ulovimo, da sploh ne sedimo več s partnerjem v kuhinji, ampak smo se v mislih preselili v neko drugo situacijo. Če nam misli med vajo odtavajo, naredimo kakšen vdih in svojo pozornost ponovno usmerimo na to, kar nam partner govori.

“Idealno pa je, če uporabite takrat še metodo JAZ stavkov in resnično v pogovoru izhajate iz sebe.”

V partnerskem odnosu se lahko pojavi tudi to, da se zaradi daljše skupne zgodovine, začnejo pojavljati določeni vzorci v komunikaciji. Lahko začnemo kar predvidevati kaj si drugi misli ali pa, da drugi zdaj sigurno ve, česa si želimo. Ali pa se celo lahko začnemo obtoževati, kriviti drug drugega za lastno bolečino. V takšnih primerih se je dobro vedno zazreti vase. Idealno pa je, če uporabite takrat še metodo JAZ stavkov in resnično v pogovoru izhajate iz sebe. To pomeni, da ne govorite o drugih ali čustvih drugih, ampak govorite o sebi, svojih občutkih. Tako boste poskrbeli za to, da se znova med vama vzpostavi stik – vi boste imeli možnost izraziti svoje občutke in ob tem se boste (verjetno) pomirili; drugi pa se v teh vaših nežnih besedah ne bo počutil napadenega – ravno nasprotno – začutil bo vašo iskrenost in zatorej bo sledil vašemu novemu tempu komunikacije.

Vse te veščine, ki jih omenjam zgoraj, pa pridejo prav tudi pri pogovoru z zdravstvenim osebjem ali pa z lastnimi starši, sploh kadar nam ali otroku nenehno prestopajo meje.

“Če se govorjenju prepustimo prijetni tišini ob poslušanju drugega, včasih pridobimo mnogo več.”

Zato bodite v komunikaciji do vsakogar nežni – ne veste, kakšen dan je imel. Tako kot on ne ve, kaj se v vas odvija. Če se govorjenju prepustimo prijetni tišini ob poslušanju drugega, včasih pridobimo mnogo več – saj v takem odnosu ne le spoznavamo drugega na drugačen način, temveč tudi sebe.


Avtor: Klavdija Slapar, dipl. babica in študentka ZDT

Podobni članki

Komentarji in vprašanja