Ključnega pomena je, da otroke čim prej navadimo na vsakodnevno vzdrževanje ustrezne ustne higiene, saj so zdravi zobje pomembni za otrokovo celostno zdravje. V nasprotnem primeru lahko slaba higiena kaj hitro privede do infekcij, bolezni in drugih bolezni zob. Z nujnimi prepogostimi obiski zobozdravnika se v otroku istočasno ustvari še strah pred njimi. Ta se pogosto nadaljuje tudi v odraslo dobo, kar navadno vodi v neredno obiskovanje zobozdravnika in še slabšo ustno higieno. Vsemu temu se s preventivnimi ukrepi in rednimi zdravimi navadami z lahkoto izognemo.

Vodnik za starše

Spodaj vam predstavljamo ključne napotke za nego otroških zobkov in ustne votline od rojstva do petega leta dalje. Naj na temu mestu samo dodamo, da spodnje informacije niso namenjene diagnosticiranju ali zdravljenju težav z zobki in ne predstavljajo nadomestila rednih obiskov zobozdravnika.


Od rojstva do 18. meseca

Skrb za dojenčkova usta in dlesni je pomembna predvsem zato, ker se nekatere bakterije zlahka nabirajo še preden se pokaže prvi zobek. Luknje v zobkih v zgodnjem otroštvu pripeljejo do resnih okužb. Poleg tega se je potrebno zavedati, da je zelo pomembna tudi ustna higiena staršev, saj se bakterije in karies prenašajo s slino, ko starš na primer poliže dudo ali košček sadja preden ga ponudi otroku.

Ključni napotki preden se pojavijo zobki

  • Dojenčkove dlesni po hranjenju obrišite z vlažno in čisto krpico,
  • Izogibajte se deljenju pribora in ‘’čiščenju’’ otrokove dude s svojimi usti,
  • Ne prežvečite hrane preden jo ponudite otroku,
  • Vsak dan si umivajte zobe in redno obiskujte zdravnika.

Rast prvih zobkov

Navadno dojenčki prve zobke dobijo okrog 6. meseca, s tem pa tudi boleče dlesni. Ponudite mu čisto grizalo, dlesni nežno masirajte s čistim prstom, mrzlo žličko ali mokro gazo. Kljub temu, da mlečni zobki odpadejo, so zelo pomembni, saj z njimi otrok žveči hrano, pomagajo mu pri jasni izgovorjavi in držijo prostor za stalne zobe.

  • Dvakrat na dan umijte otrokove zobke (tudi, če ima samo enega!) z mehko ščetko.
  • Uporabljajte nežne in kratke gibe pri ščetkanju.
  • Zobe ščetkajte približno 2 minuti z malo zobne paste.
  • Še pred prvim rojstnim dnevom otroka naročite na obisk pri zobozdravniku.
  • Otroka odvadite od dude najkasneje do 2. rojstnega dne.

Posebno pozornost posvetite preprečevanju zobne gnilobe 

Z zadnjim pitjem po steklenički zaključite čim prej v dnevu, saj predvsem pitje adaptiranega mleka, sadnega soka ali sladke pijače ustvarja obloge na zobeh, če po tem otrok kmalu zaspi. Za pomiritev otroka pred spanjem raje poskrbite z drugačnimi rituali, poskusite lahko s poslušanjem nežne glasbe ali branjem knjigice. Dude nikoli ne namakajte v sladkor, med ali sirup in tudi sicer vzdržujte prehrano s čim manj sladkorja ali sladkih pijač. Otrok naj uporablja svoj pribor, med obroki se izogibajte deljenju stekleničke med sorojenci. V izogib steklenični gnilobi poskusite otroka čim prej odvaditi od stekleničke in ga navaditi na uporabo lončka ali kozarčka.

Prvi obisk zobozdravnika

Zobozdravnik vam bo podal vse potrebne informacije o vzdrževanju ustne higiene, zato ga z otrokom obiščite čim prej, vsekakor pa do dopolnjenega 1. leta starosti.

Z otrokom se pred obiskom zobozdravnika igrajte zobozdravnike ali berite knjigice o zobozdravnikih, da se bo obiska veselil. Povejte mu, kaj lahko tam pričakuje, predvsem pa se izogibajte fraz “ne bo bolelo” ali “ne boj se”. Kadar greste k zobozdravniku skupaj z sorojencem otroka, spodbujajte dialog o njuni izkušnji. Poleg zobozdravnika pa lahko veliko naredimo že sami starši z rednim pregledovanjem otrokovih ust. Pozorni moramo biti predvsem na spremembo v barvi zob (bele črte, rjave pike ali črne lise), luknjice na površini zoba, zlomljene ali okrušene zobe ter zatečene ali krvaveče dlesni.


Od 18. meseca do 3. leta

Uvajanje dobrih navad

Otroka odvadite od dude najkasneje do dopolnjenega drugega leta starosti. Poleg tega posebno pozornost namenite prehrani, saj je vzpostavitev dobrih prehranjevalnih navad v zgodnjem otroštvu bistvenega pomena tudi za kasnejša obdobja. Otroku, kot tudi drugim družinskim članom, pripravljajte raznoliko hrano – sadje, zelenjavo, meso, žita in mlečne izdelke. Omejite uživanje sladkorja, prav tako pripravljajte malice brez sladkorja, če pa želite ponuditi sladko hrano in pijačo, to storite v sklopu rednih obrokov, ne med obroki.  Spodbujajte otroka k pitju vode med obroki – pri pitju nesladkih tekočin bodimo starši za vzor s svojimi navadami.

Ščetkanje otrokovih zob

Fluorid v otroški zobni pasti bo preprečil gnitje in krepil sklenino (zunanji sloj zoba), kljub temu pa moramo biti pozorni na količino – do 1. do 3. leta starosti v velikosti riža, od tretjega leta dalje pa v velikosti graha. Zobna ščetka naj bo v otrokovi najljubši barvi, ščetine pa mehke. Otroku pomagajte z nežnim ščetkanjem s kratkimi gibi, pri tem pa ga ves čas spodbujajte, da bo ščetkanje postalo prijetno opravilo. Pomoč staršev je zaželjena do 7. leta starosti, za tem pa umivanje zob nadzorujte, da otrok dodobra osvoji pravilno ščetkanje. Najbolje je, da od 7. leta dalje z otrokom istočasno umivate svoje zobe in ste s pravilnim vzdrževanjem ustne higiene vzor otroku.


Od 3. do 5. leta

Kljub temu, da lahko doma veliko naredimo za otrokovo redno ščetkanje zob, se pozanimajte, če vzdrževanje ustrezne ustne higiene vzdržujejo tudi v vrtcu ali drugi obliki varstva, kjer otrok preživlja daljši čas dneva. Pozorni bodite na obroke in kakšna vrsta malice je otroku ponujena, koliko in kdaj zaužije sladko hrano ali pijačo, ter, ali z otrokom ščetkajo zobe v času vaše odsotnosti.

Da ne izpustite česa pomembnega, si lahko pomagate s spodnjim seznamom:

  • Zamenjajte otrokovo zobno ščetko vsake 3 – 4 mesece,
  • Poskrbite, da si otrok dvakrat na dan ščetka zobe, še posebej pred spanjem,
  • Spodbudite otroka, da si bo zobe ščetkal dve minuti,
  • Uporabljate majhno količino zobne paste s fluoridom (velikost riža oziroma graha),
  • Poskrbite, da otrok izpljune zobno pasto,
  • Poskrbite, da si otrok ne izplakne ust po ščetkanju,
  • Enkrat letno peljite otroka k zobozdravniku, ali tako pogosto kot svetuje zobozdravnik (v času fluoriranja vsakih 6 mesecev),
  • Vprašajte zobozdravnika o pravilni skrbi za otrokove zobe,
  • Pokličete zobozdravnika, če si otrok poškoduje zob,
  • Poskrbite, da otrok ne poje več kot 1 – 2 sladka prigrizka na dan,
  • Otroka čim prej odvadite od dude, sesanja palca in uporabe stekleničke,
  • Poskrbite, da si bo otrok dvakrat tedensko nitkal zobe. Z nitkanjem začnite, ko se bodo zobje začeli dotikati en drugega,
  • Podučite svojega otroka o tem, kaj pripelje do gnitja zob.

Zobozdravnik bo opravil tudi rentgensko sliko zob in v času obiskovanja šole morda predpisal preventivno zdravljenje s fluoridom, ki se sicer od starosti 3. leta dalje izvaja vsakih 6. mesecev. Kadar je prisotna zobna gniloba ali pa je možnost za nastanek kariesa večja, se fluoriranje opravi tudi mlajšim otrokom, zato je redno obiskovanje zobozdravnika in sledenje njegovim priporočilom ključnega pomena.

Priporočena je uporaba oralne raztopine

Da bodo otroški zobki resnično brez oblog, jih priučite uporabe oralne raztopine. Predstavljajo odličen način vzdrževanja ustne higiene in zdravih dlesni ter pomoč pri vnetnih stanjih v ustni votlini. Oroxid® sensitiv je inovativna oralna raztopina, ki ob stiku s sluznico sprosti aktivni kisik v obliki številnih drobnih mehurčkov, ki vneta področja čistijo, oksigenirajo in regenerirajo. Raztopina zlahka prehaja do težko dostopnih mest pod dlesnijo in med zobmi, ki jih z uporabo zobne ščetke ali nitke ne dosežemo in na ta način pripomore k ustrezni ustni higieni. Uporaba je enostavna in priročna, saj je na voljo tudi v obliki pršila. Oroxid ne vsebuje alkohola in klorheksidina, zato ne izsuši sluznice, ne povzroča pekočega občutka in je varen za vsakodnevno uporabo za odrasle in otroke.

Izpadanje mlečnih zobkov

Do izpadanja  mlečnih zobkov pride običajno do 7. leta starosti. Ko se otroku začne majati zob, mu ponudite skorjo kruha ali jabolko, saj trša hrana dodatno omaja zob. Vsekakor pri tem sledite otroku in ga ne silite v nič, kar mu je neprijetno ali boleče, odsvetuje se tudi izruvanje zoba z vrvico. Če zobek dlje časa ne odpade sam, se lahko obrnete tudi na zobozdravnika, ki bo zob z lokalnim anestetikom odstranil na neboleč način.

Ste vedeli, da so mlečni zobje vir matičnih celic?

Zobna pulpa mlečnih zobkov so odličen vir matičnih celic, odvzem pa hiter, enostaven in varen. Ko otrok pove, da se mu maje zobek, pokličite zobozdravnika s seznama donorskih centrov v Sloveniji in se dogovorite za odvzem. Shranjene lastne matične celice zagotavljajo 100% genetsko ujemanje oziroma zdravljenje brez možnosti zavrnitvene reakcije, danes pa z matičnimi celicami zdravimo že skoraj 100 hujših bolezni. Več o tem si lahko preberete na spletni strani Dental Junior.

Kaj storiti z izbitim stalnim zobom?

Med otroško igro in radovednim raziskovanjem se lahko zgodi tudi, da si otrok po nesreči izbije stalni zob. Pri izbitemu mlečnemu zobu velja, da le-ta nikoli ne sme nazaj na svoje mesto, pri stalnih pa so napotki ravno obratni.

  • Zob dajte nazaj na njegovo mesto ali
  • Zob dajte v mleko ali fiziološko raztopino ali
  • Zob držite v svojih ustih, dokler ga ne daste v mleko ali fiziološko raztopino,
  • Takoj pojdite k zobozdravniku.

Seveda pa v uredništvu Nosečke upamo, da bo tovrstnih pripetljajev čim manj. 😉


Preberi tudi:

Za obarvanje otroških zobkov ni vedno kriv karies


 

Avtor: Uredništvo Nosečke

Podobni članki

Komentarji in vprašanja