Študirala sem živilsko tehnologijo na biotehnični fakulteti, kasneje pa sem stopila v akademske vode in doktorirala iz področja prehrane leta 2014.

Krajši čas sem delala tudi v vrtcu, kjer sem se seznanila s prehrano malčkov in predšolskih otrok. To delo mi je bilo še posebno pri srcu, zato sem z velikim veseljem pred letom dni pristopila v našo majhno družinico HiPP. Pri HiPP-u opravljam delo strokovne sodelavke za komunikacijo s strokovnimi delavci (pediatri, medicinskimi sestrami, farmacevti).

Sem mama 4 letnemu sinu Petru, ki me je že s svojim rojstvom postavil pred veliko izzivov. Po porodu sem se ukvarjala z v nosečnosti pridobljeno parezo obraznega živca, bolečinami po carskem rezu in dojenjem. Slednje je z veliko vztrajnostjo na koncu le steklo, saj sem hotela svojemu otroku ponuditi le najboljše. Ker nisem bila pripravljena na vse izzive z dojenjem (ragade, zamašeni mlečni kanal, zakasneli izcejalni refleks in občutek, da je mleka vedno premalo) rada opozarjam, da je dojenje res najboljše ni pa vedno lahko in samoumevno. Pri vsem tem moramo vedeti, da je za otroka najpomembnejše, da je sit in se ne smemo slabo počutiti, če svojega otroka kljub želji ne moremo dojiti.

Pred rojstvom otroka sem se ukvarjala s številni športi in petjem, sedaj je vse to nekoliko okrnjeno. Rada potujem, a prvo skupno potovanje z letalom smo morali prestaviti zaradi CoVID-19. Tako zdaj komaj čakam na prvi naš prvi skupni podvig, ki se ga bomo lotili takoj, ko se stanje normalizira:))