Kako povezljivi sta narava in znanost, ko govorimo o mlečnih formulah?

Dojenje je najbolj naravna oblika prehrane dojenčkov in naj bo prva izbira prehrane, kadarkoli je to mogoče. Ne bomo se spuščali v podrobnosti o številnih prednostih dojenja, saj jih vsi dobro poznate. Kaj pa ko dojenje ne steče? Takrat najpogosteje posežemo po eni od mlečnih formul. Verjetno ste se v prvih odstavkih že vprašali: »Kaj imata narava in znanost s tem«?

Narava in mlečne formule

Mnogi od vas že poznate mnoge prednosti ekološko pridelane hrane v primerjavi s konvencionalno.

Najpogosteje omenjene so:

• prepovedana uporaba mineralnih gnojil in sintetičnih pesticidov,
• boljša kakovost zemlje,
• prijaznejše do podnebja (zemlja vsebuje več humusa in posledično veže več CO2),
• prepovedana uporaba genskega inženiringa,
• pomembna je skrb za dobrobit živali – izboljšanje zdravja in počutja živali,
• težnja k manjši uporabi antibiotikov (le kadar je to nujno potrebno),
• večja biotska raznovrstnost.

Če povzamemo vidimo, da ekološko kmetovanje bolj varuje okolje, je dolgoročno bolj ekonomično in ima boljši vpliv na zdravje.

V kolikor vas te prednosti ekološke pridelave do sedaj še niso prepričale naj omenimo, da so na onesnaženje hrane s pesticidi najbolj ranljivi prav dojenčki. Ste vedeli, da glede na telesno težo otroci zaužijejo največ hrane in vode? Tako na primer v prvih 6-ih mesecih dojenčki zaužijejo kar 15-krat več vode. Organa, ledvica in jetra, ki skrbita za detoksikacijo strupov, sta še zelo nezrela. Celice dojenčkov in otrok se zelo hitro delijo in so zaradi tega seveda ranljivejše. Bariera med krvožilnim sistemom in možgani ravno tako ni dovolj izpopolnjena, zato je toliko bolj dovzetna za toksične snovi. Znanstveniki tako povezujejo vpliv pesticidov na številne bolezni, kot so recimo: prekomerna telesna teža in presnovne motnje, kognitivne in razvojne motnje, nižji IQ, ADHD, hiperaktivnost, slabša dihalna funkcija, rak, bolezni srca, itd…

Vse to je razlog, da pri HiPP-u uporabljamo ekološko pridelane sestavine. Za nas standardi kot jih narekuje uredba EU o ekološkem kmetovanju niso dovolj, zato lahko poleg EU ekološkega pečata na embalaži najdete tudi posebno HiPP ekološko oznako s podpisom Stefana Hippa, ki označuje »več kot le ekološko« kakovost naših izdelkov. To pomeni, da je poleg vseh standardov, ki jih narekuje EU uredba, vsak naš izdelek testiran več kot 260-krat, pri tem pa imamo ničelno toleranco do pesticidov ter strožje zahteve od zakonsko predpisanih za določena onesnaževala – na primer za prisotnost težkih kovin.

HiPP je znamka številka 1. med ekološkimi mlečnimi formulami v Evropi.
Euromonitor International, Health and Welness, value sales at RSP

Znanost – mlečne formule

Pri pogledu na množico hranilnih sestavin, ki jih vsebuje materino mleko, hitro postane jasno, da je, ko govorimo o sestavinah mlečnih formul, še veliko prostora za izboljšave. Raziskave na materinem mleku so zato pomembne pri ugotavljanju delovanja številnih hranilnih snovi, ki so v njem prisotne in zakaj tam sploh so.

Naš namen ni, da nadomestimo materino mleko temveč, da tistim dojenčkom, pri katerih dojenje zaradi kakršnih koli razlogov ni mogoče, zagotovimo vrhunsko formulo narejeno po zadnjih najnovejših raziskavah, z upoštevanjem superiornosti materinega mleka. Pri tem pa želimo poudariti, da je materino mleko najboljša prehrana za vašega dojenčka in je njegova kakovost neprimerljiva z ostalimi mlečnimi formulami. Vsi dojenčki morajo biti, če je mogoče, izključno dojeni 4 do 6 mesecev.

Naš cilj je biti z mlekom najboljša alternativa za vse dojenčke, ki iz kakršnega koli razloga – niso (izključno) dojeni. To je razlog, da izvajamo obsežne raziskave na materinem mleku. HiPP-ova ekipa strokovnjakov tako izvaja obsežne raziskave na mikrobiomu – skupnosti vseh bakterij, virusov in drugih mikroskopsko majhnih organizmov. Dobra črevesna flora ni samo naravna ovira za škodljive patogene mikroorganizme, je tudi pomemben »trener« imunskega sistema, ki ga uči, kako razviti toleranco na določene snovi. To je še zlasti pomembno prvih 1000 dni življenja – od spočetja do otrokovega drugega leta starosti.

Nadaljuj na članek: Kako združiti znanost in naravo?


Preberi še:


Avtor: dr. Lučka Brulc

Podobni članki

Komentarji in vprašanja

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja