Socialno-emocionalni razvoj predstavlja posameznikove izkušnje s čustvi, njegovo zmožnost izražanja in obvladovanja čustev, zmožnost razumevanja čustev drugih in zmožnost vzpostavljanja pozitivne komunikacije. V prvih mesecih, ko se dojenček s čustvi šele spoznava, je socialno-emocionalni razvoj neverjeten. Če vas dojenček še v enem trenutku razveseljuje z nasmehi in hihitanjem, vas lahko že naslednji trenutek opazuje z najbolj žalostnim in objokanim obrazom.

Dojenček čustva doživlja veliko preden jih sploh razume. Zato mu jih moramo pomagati prepoznati, poimenovati, mu nuditi vodenje skozi občutke in mu jih pomagati razumeti. Socialno-emocionalni razvoj se začne v krogu ožjih družinskih članov, nadaljuje v družbi vrstnikov, vzgojiteljev, učiteljev in družbe.

Kaj moram vedeti o otrokovem socialno-emocionalnem razvoju?

Socialno-emocionalni razvoj se razvija hkrati s kognitivnim razvojem. Skupaj ustvarjata otrokove vtise in odzive. Večina učenja v prvem letu otrokovega življenja namreč poteka ob podpori emocionalnih sposobnosti. Zdrav socialno-emocionalni razvoj že od novorojenčkovega prvega vdiha predstavlja temelj samopodobe v obdobju otroštva, mladostništva in odraslosti. Prijetna izkušnja iz najzgodnejšega obdobja otrokovega življenja ima pomemben vpliv na njegov razvoj, nanjo pa vplivajo otrokovi primarni skrbniki.

Socialno-emocionalni razvoj je zelo odvisen od otroka do otroka, saj se pomembno povezuje s temperamentom. Temperament namreč opredeljuje to, kako otrok reagira in komunicira s svojim okoljem. Je prirojen in prisoten že pri rojstvu, zelo izrazito pa se začne kazati v obdobju 5–7 mesecev. Za razliko od temperamenta se otrok s socialno-emocionalnimi sposobnostmi ne rodi. Naloga staršev je, da mu pokažejo te sposobnosti in jih tudi vzpodbujajo, hkrati pa upoštevajo otrokovo edinstvenost.

Otroci z bolje razvitimi socialno-emocionalnimi sposobnosti lažje izražajo svoje ideje in čustva, jih lažje obvladajo, so boljši v izražanju empatije, so bolj samozavestni, lažje sklepajo prijateljstva in so uspešnejši v šoli.

Otrokova pozitivna navezanost na zaupanja vrednega in ljubečega odraslega je ključ do uspešnega socialnega in emocionalnega razvoja. Močni temelji, postavljeni v prvih mesecih otrokovega življenja, bodo otroku pomagali gojiti in vzdrževati srečo v življenju.

Mejniki dojenčkovega razvoja: novorojenček

Do drugega meseca vaš otrok večino dne opazuje in posluša ljudi okoli sebe. Nauči se, da ga ti ljudje zabavajo, umirjajo, hranijo in mu omogočajo splošno zadovoljstvo. Ko se mu smehljate, se dobro počuti in instiktivno se otrok prične smehljati tudi vam. Nekateri novorojenčki bodo že v prvem mesecu svojega življenja eksperimentirali s primitivnimi oblikami nasmeška in nasmešku podobnimi grimasami. V drugem mesecu in kasneje pa se bodo ti prvi poskusi spremenili v pristne signale užitka in ugodja.

Novorojenčkova čustva še niso kompleksna, lahko pa vas že od prvega dne preseneti s sposobnostjo zrcaljenja vaših čustev, saj nanj zlahka vplivajo emocije staršev. Otrok lahko postane navdušen, če ste navdušeni tudi vi, lahko pa postane siten, če ste tudi sami nekoliko bolj muhaste volje. Že v prvem in drugem mesecu lahko začnete slutiti otrokovo osebnost.

Ne bodite preveč zaskrbljeni, če vaš dojenček ne dosega nobenega od zgodnjih socialno-emocionalnih mejnikov, a ne pozabite, da otrok že takoj zgodaj na podlagi vašega vedenja prične ustvarjati svojo čustveno življenje. Mirnejši kot ste, mirnejši in pomirjen bo tudi vaš dojenček.

V tem obdobju večina dojenčkov:

  • vzpostavlja in uživa v očesnem kontaktu,
  • joka za pomoč in pozornost,
  • prične zaupati primarnim skrbnikom,
  • prepozna obraz staršev in se jim nasmehne,
  • uživa v opazovanju obraza staršev,
  • raje gleda ljudi kot predmete,
  • prepozna in se odziva na staršev smeh in glas,
  • se umiri, ko jih vzamete v naročje in jim prigovarjate s počasnim, ritmičnim in nežnim glasom,
  • odziva se na zvoke okoli njega s svojimi zvoki,
  • se občasno nasmeje v spanju,
  • prične izražati jezo,
  • v drugem ali tretjem tednu prične pogosto jokati, kar doživi vrhunec v drugem mesecu (gre za refleks, ne za izražanje žalosti)
  • uživa v vizualni stimulaciji,
  • joka ob preveč ali premalo stimulacije.

V tem obdobju se nekateri dojenčki:

  • naučijo umirjati (npr. začnejo sesati svoje roke),
  • pričnejo izraziteje izražati svojo osebnost.

V tem obdobju se le nekaj dojenčkov:

  • namenoma smeje (svojim primarnim skrbnikom, sorojencem),
  • trudi posnemati vašo obrazno mimiko.

Mejniki dojenčkovega razvoja: 2–4 mesece

V tem obdobju se otrokova sposobnost izražati čustva hitro razvija. Ste že doživeli prvi dojenčkov pristni nasmeh? Večina otrok se v tem obdobju nasmehne, ko so veseli, ko jih zabavamo in ko so zadovoljni. Gre za pomemben mejnik v starševstvu.  Če so bili prvi tedni z vašim dojenčkom naporni, boste vsaj za trenutek pozabili neprespane noči in naporne prve tedne. Prav tako pa gre tudi za pomemben mejnik v otrokovem življenju, saj je ugotovil, da lahko že samo s premikanjem ustnic komunicira z vami in da mu njegov nasmešek prinese še več pozornosti in občutkov zadovoljstva kot drugače. Prvič dobi tudi občutek kontrole nad tem, kar se mu dogaja.

Bolj kot je dojenček povezan z vami, bolj in prej se bo pričel povezovati s preostalim delom sveta okoli sebe. Ne razvija se le njegova socializacija. Interakcija s svetom pomembno vpliva tudi na razvoj njegovih možganov. Na začetku se vam bo morda zdelo, da njegovi pogledi in nasmeški niso namenjeni vam, da otrok gleda mimo vas, a na ta način vas zajema kot celoto – zvok glasu, obrazno mimiko, toplina telesa in način, na katerega ga držite.

Seveda vaš otrok ne bo prijateljski do vseh. Že tako zgodaj ima nekatere ljudi raje kot druge in se zaveda, da imajo različni ljudje v njegovem življenju različne vloge. Dojenčkova najljubša oseba ste seveda njegovi starši. Če ima otrok brate ali sestre, se bo hitro pričel odzivati na njihovo prigovarjanje in če bo zunaj v daljavi slišal glas otroka, se bo takoj obrnil, da bi otroka našel.

Dojenček bo pričel jokati tudi, ko se bo počutil osamljenega ali razočaranega, prav tako pa se bo pričel vedno bolj zavedati svojih notranjih občutkov (lakota, krči, utrujenost), kar bo vedno bolj vplivalo na njegovo življenje in razpoloženje. Vedno bolj se bo zavedal, da mu komunikacija prinese pozornost.

Večina dojenčkov v tem obdobju:

  • mrmra in grgota, da izrazi zadovoljstvo in užitek,
  • se redno smeji,
  • smeje se na glas,
  • vrača nasmehe, pri tem pa vključi celotno telo (razpre dlani, dvigne roke, premakne noge,
  • zna priklicati starše z vokaliziranjem,
  • s socialnimi gestami prične na svoj način pozdravljati skrbnike,
  • uživa v socialnih interakcijah,
  • komunikacijo prične z nasmeškom,
  • rad gleda ljudi in preučuje obraze,
  • raje gleda ljudi kot predmete,
  • preučuje obraze in imitira nekatere gibe in obrazno mimiko,
  • loči med družinskimi člani in neznanci,
  • se pomiri ob poznanih zvokih,
  • izraža srečo, žalost, razočaranje in sitnost,
  • refleksno jokanje počasi izzvani,
  • preneha jokati, ko stopite v sobo,
  • večino časa preživi tako, da se zabava,
  • joka, če zmotimo njihovo igro,
  • se uči predvidevanja in poskrbi za svoje težave še preden mu postane neprijetno,
  • se vedno bolje spopada z vsakodnevnim stresom okoli sebe.

Nekateri dojenčki v tem obdobju tudi že:

  • lahko vzdržujejo nekajminutni očesni stik s starši,
  • postajajo samozavestnejši,
  • dvignejo roke, da jih poberemo,
  • odrivajo neželene akcije.

Le nekaj dojenčkov v tem obdobju:

  • kratko časovno obdobje uživa v opazovanju in interakciji z drugimi otroki,
  • pokaže socialni nasmešek tudi širšim družinskim članom.

Ne skrbite, da bi otroka razvadili s preveč pozornosti. Včasih ga ne boste mogli pomiriti, a pomembno je, da mu pokažete, da ga imate radi in vam je mar zanj. Bolj hitro in dosledno ga boste potolažili v prvih šestih mesecih življenja, manj zahteven bo, ko bo odrasel. Pomembno je, da se počuti varnega ob vas. Tako polagate temelje zaupanja, ki mu bodo kasneje pomagali postati močna in neodvisna oseba.

Mejniki dojenčkovega razvoja: 5–7 mesecev

Vaš dojenček se je od rojstva do danes srečal že s številnimi spremembami. Še vedno pa je zanj najpomembneje, da dobi dovolj hrane, spanja in naklonjenosti. Lakot, nezadovoljstvo in užitek so trenutno najpomembnejši občutki, s katerimi se vaš otrok srečuje. Kompleksna čustva so še vedno pretežka, da bi jih razumel. Še vedno si želi veliko vaše bližine, prigovarjanja, občutka ljubljenosti in varnosti, kar mu tudi nudi trdne temelje za emocionalni razvoj. S tem, ko je tudi fizično vedno bolj razvit, postaja tudi vedno bolj samozavesten in pozoren na svet okoli sebe. Če bo potreboval vašo pomoč, bo to pokazal z glasnim kričanjem in ropotanjem.

Vedno bolj do izraza prihaja otrokov temperament. Nekateri dojenčki so zelo mirni in predvidljivi, drugi imajo močno voljo in potrebujejo veliko potrpežljivosti ter nežnega usmerjanja. Pomembno je, da se zavedate, da ni nujno, da vam bodo vse otrokove lastnosti ustrezale. Njegovo vedenje vpliva na to, kako se kot starš počutite, prav tako pa pomembno vpliva na dinamiko družine. Zavedati se morate, da je otrokov temperament prirojen in nanj ni možno vplivati. Zato je pomembno, da sprejmeta takšnega kot je, saj bo tako vam kot njemu veliko lažje. Ko se bo dojenčkov temperament začel kazati, ga zelo dobro opazujte. Prepoznajte ter priznajte njegov temperament in se mu ne upirajte ali delajte proti njemu.

Otrok je še vedno zelo dober v zrcaljenju vaših čustev. Če ste slabe volje, bo dobro razpoložen dojenček hitro prezrcalil vaša čustva in tudi sam postal slabše razpoložen. Če je slabe volje otrok, lahko to poskusite popraviti z nasmehi in objemi in hitro bo tudi sam začel kazati znake dobre volje.

Ne bodite preveč zaskrbljeni, če otrok nekaterih od spodaj navedenih mejnikov ne dosega, a se posvetujte s pediatrom, če je otrok zaprt vase, se ne odziva na vaše dražljaje in ne kaže naklonjenosti.

Večina dojenčkov v tem obdobju:

  • uživa v socialnih interakcijah,
  • uživa v prstnih igricah in skrivalnicah (ku-ku),
  • uživa v objemih, poljubčkih in guganju,
  • se smeje in vriska, ko ga zabavamo, presenetimo in je dobre volje,
  • razpoloženje izraža z različnimi zvoki in telesnimi gibi,
  • jasno izrazi zadovoljstvo oz. nezadovoljstvo,
  • razočarano joka, ko ne doseže igrače oz. ne more narediti nečesa, kar želi,
  • se hitro naveliča igrače, nikoli pa vaše pozornosti,
  • kaže navezanost na primarne skrbnike,
  • postane sramežljivih in občuti tesnobo v bližini neznancev,
  • glede na situacijo uporablja svoj jezen ali vesel glas,
  • že kaže svoj temperament.

Nekateri dojenčki lahko tudi že:

  • razlikujejo med znanim in neznanim,
  • zavestno zabavajo druge (npr. s pomočjo sline spuščajo mehurčke),
  • kažejo znake apatije predvsem do otrok (npr. če joka otrok v bližini, zajoka tudi sam).

Le nekaj dojenčkov lahko:

  • deli svoje igrače s sorojenci ali drugimi otroki,
  • prične kontrolirati svoje okolje (npr. pokaže vam igračo, vendar vam je ne da),
  • zaščiti sebe in svojo lastnino,
  • zavrača, da nekaj naredi (npr. porine žlico vstran med hranjenjem),

Mejniki dojenčkovega razvoja: 8–12 mesecev

V tem obdobju se otrok srečuje s številnimi nasprotji. Morda se vam bo vaš dojenček včasih zdel kot dve različni osebi. Po eni strani bo vedno bolj samozavesten in bo potrjeval svojo neodvisnost, po drugi strani pa se vas bo še vedno močno oklepal in bo sramežljiv v družbi neznancev. Včasih bo odprt in ljubeč, drugič pa nestrpen in prestrašen. Do tega pride, ker otrok prvič prične razlikovati med znanimi in neznanimi situacijami. Zaradi tega se pojavi tesnobnost v bližini neznancev, ki predstavlja enega prvih zares velikih čustvenih mejnikov, ki jih bo vaš otrok dosegel. Otroka ni strah le oseb, pojavi se tudi strah pred neznanimi predmeti, strah ga lahko postane situacij, ki jih je včasih brez problemov doživljal. Pojavijo se lahko strah pred temo, nevihto in glasnimi napravami.

Hkrati s strahom pred neznanim se pojavi tudi separacijska anksizonost, ki predstavlja odziv na ločitev otroka od znane osebe (običajno gre za primarne skrbnike), s katero je vzpostavil naklonjen odnos. Otrok je že odkril, da je vsak predmet edinstven in trajen, odkril pa je tudi, da obstajate samo eni vi. Ko vas ne bo videl, bo vedel, da nekje ste, a ne z njim, kar mu lahko povzroči veliko stisko. Separacijska anksioznost se pri nekaterih otrocih začne prej, pri nekaterih kasneje. Če je otrok na vas močno in zdravo navezan, se lahko pojavi, prav tako pa tudi izgine nekoliko prej. Običajno doseže vrh med 10. in 18. mesecem, potem pa zbledi v zadnji polovici drugega leta. A nič ne skrbite, gre za normalen otrokov razvoj in otroku v nobenem primeru ne zamerite posesivnosti, ki jo bo kazal. Zagotovite mu toliko topline in dobre volje kot je le lahko. S svojimi dejanji otroku kažete kako izražati in vračati ljubezen, kar mu predstavlja osnovno znanje o čustvih, na katero se bo zanašal v prihodnjih letih. Proti koncu 12. meseca lahko opazite tudi vedno več čustvenih izbruhov.

Če otrok ob koncu prvega leta ne dosega nekaterih od spodaj navedenih ciljev, se posvetujte s pediatrom.

V tem obdobju večina otrok:

  • reagira ob razočaranju (jok, metanje igrač in podobno),
  • občasno doživi čustvene izbruhe,
  • doživlja strah pred neznanci,
  • doživlja separacijsko anksioznost ob ločitvi od primarnih skrbnikov,
  • reagira z užitkom, ko vidi poznane ljudi (npr. skakanje, smeh, vzklikanje),
  • hrepeni po pozornosti primarnih skrbnikov,
  • uživa v objemih, skupnih objemih, žgečkanju,
  • kaže navezanost na starša s tem, da se ga oklepa v neznani situaciji, lahko tudi doma,
  • s seboj nosijo najljubšo igračo.

Kaj sledi?

V naslednjih mesecih otroka vsak dan čaka nekaj novega in vznemirljivega. Veliko se mora še naučiti, kar pa ni vedno najbolj preprosto. Zato lahko otrok prične doživljati tudi prve čustvene izbruhe, še naprej pa se bo v družbi neznancev lahko počutil neprijetno in doživljal separacijsko anksioznost. Pomembno je, da otroku pomagate krepiti njegovo neodvisnost, hkrati pa mu morate nuditi še vseeno dovolj vodenja, mu postaviti meje in vzdrževati disciplino. Tudi po dopolnjenem prvem letu starosti je zanj še vedno zelo pomembna rutina, saj mu daje občutek varnosti.


Avtor: Maja Kerneža, Ustanoviteljica in vodja Akademije dosežkov

Pomembno obvestilo: Informacije na spletni strani Nosecka.net niso nadomestilo za posvet z zdravnikom! Spletna stran Nosecka.net je namenjena zagotavljanju splošnih informacij, ki v nobenem primeru niso prilagojene za posebne namene, zahteve ali potrebe posamezne osebe. Več informacij v Splošni pogoji.

Podobni članki