To prvo obdobje po rojstvu je obdobje velikih sprememb in prilagajanj, spoznavanja svojega telesa, usklajevanja gibanja in pridobivanja različnih izkušenj na vseh področjih razvoja. Da se novorojenček, dojenček lažje prilagodi novemu okolju, pride na svet opremljen z različnimi refleksi. Z refleksi se dojenček v tem začetnem obdobju lažje prilagaja, kasneje pa jih zamenjajo bolj zapletene reakcije, ki za razliko od refleksov delujejo na višjem nevrološkem nivoju in so tudi bolj kompleksne in zapletene.

Refleksi naj bi pri dojenčku izginili do nekje tretjega, četrtega meseca starosti. Vsi refleksi niso prisotni v istem obdobju, nekateri so v določenem obdobju bolj izraziti, drugi manj. Vsekakor pa se lahko nakazujejo določene težave, če refleksi ne izginejo oziroma so prisotni še v kasnejših mesecih, ko to ni več zaželeno. Ker so dojenčkovi možgani v tem obdobju še precej nezreli in se še zdaleč niso dokončno oblikovali, moramo vedeti, da s pravilnim ravnanjem in s primernimi razvojno-gibalnimi vajami lahko ogromno pripomoremo h kakovosti dojenčkovega gibalnega razvoja. Samo gibanje pri novorojenčkih je še zelo neusklajeno, gibi so veliki, med seboj nepovezani in si sledijo kot verižna reakcija. Vendar je gibanje z vsakim dnem, tednom bolj tekoče, gladko, obsegi gibov se zmanjšajo in gibanje postaja vedno bolj selektivno.

Z razvojem se izboljšuje koordinacija gibanja, ki je posledično vedno boljša tudi zaradi vedno novih gibalnih izkušenj. Da je gibanje lahko tekoče, nadzorovano in med seboj dobro povezano, pa je pomembna tudi usklajena mišična aktivnost. Če je mišična aktivnost primerno usklajena, lahko pričakujemo primerno stabilnost v trupu, kar pa omogoča tudi boljši nadzor gibanja okončin in glave. Velikokrat neusklajena mišična aktivnost povzroči nestabilnost v trupu in posledične kompenzatorne odgovore v drugih delih telesa. To pripelje do nepravilnih vzorcev gibanja in drže, kar vpliva na kakovost gibalnega razvoja. Če je stabilnost v trupu primerna, bo dojenček tudi hitreje usvojil nadzor glave.

Za dober nadzor glave je pomembna stabilizacija (mobilna in stabilna) ramenskega obroča. Ravno iz tega razloga je pomembno, da dojenčka dajemo tudi v položaj na trebuščku, saj mu na ta način pomagamo, da si zgradi še kako pomembno stabilnost ramenskega obroča. S tem pa vplivamo tudi na dober nadzor glave. Če pa opazimo, da glavo drži zelo visoko (previsoko za njegovo starost), da so ramena zakrčena nazaj, komolci za linijo ramen in je posledično opora na roke slaba ali pa jo sploh ni. V tem primeru je dojenčku treba pomagati, da bo trebušni položaj kakovosten in takšen, kot mora biti. Če to ni možno, je bolje, da ga ne dajemo v trebušni položaj, saj bi s tem le poudarjali nepravilne gibalne vzorce.

V tem prvem obdobju razvoja je pomembno tudi, kako dojenček občuti svoje telo in gibanje svojega telesa, da se vedno bolj zaveda delov svojega telesa, da dobi občutek za levo in desno stran telesa ter da začuti in ve, kje je sredina, in jo zna tudi zadržati. Pri spoznavanju leve in desne polovice telesa je dojenčku v veliko pomoč asimetrični tonični vratni refleks (ATVR). Ta refleks je najmočneje izražen nekje v drugem mesecu starosti. Odvisen je od položaja glave. Če je glava obrnjena tako, da dojenček gleda v desno stran, potem sta roka in noga na desni strani telesa bolj iztegnjeni, prav tako desna stran trupa. Leva stran trupa, leva noga in leva roka pa so bolj pokrčene. Pomembno je, da dojenček spreminja položaj glave in na ta način posledično spreminja tudi položaj telesa. Prek gibanja dojenček dobi občutek za levo in desno stran telesa. Prav tako pa ATVR pripomore tudi k občutku za sredino telesa.

Po obdobju precej izrazitega asimetričnega toničnega vratnega refleksa pride obdobje, ko se dojenček začenja usmerjati proti sredini svojega telesa. V starosti treh, najkasneje štirih mesecev mora dojenček že imeti zgrajeno sredino svojega telesa. Poravnan sredinski položaj trupa in glave mora biti prisoten tako v hrbtnem kot trebušnem položaju. Pri izgradnji občutka sredine svojega telesa je dojenčku v veliko pomoč tako imenovano drencanje. To so drobni, ves čas ponavljajoči se minimalni gibi majhnih obsegov, ki se dogajajo okoli sredinskega položaja telesa. So izredno pomembni, saj nakazujejo na dozorevanje živčno-mišičnega sistema. Z drencanjem dojenček usklajuje mišično aktivnost svojega telesa in posledično ves čas dobiva čutno gibalne izkušnje za sredinsko poravnanost svojega telesa. Drencanje se opazi kot nenehno minimalno gibanje v budnem stanju.

V tem sredinsko poravnanem položaju pa je pomembno, da je v tretjem, četrtem mesecu starosti dojenček zmožen v hrbtnem položaju zadržati dvignjeno medenico (s pokrčenimi nogami) od podlage. Privzdignjeno medenico v hrbtnem položaju naj bi dojenček držal večino svojega budnega časa. Dvig medenice kaže na to, da sta stabilnost in usklajenost mišične moči v trupu dobri in je dojenček zmožen zadržati omenjeni položaj. Privzdignjena medenica vpliva tudi na stabilnost ramenskega obroča in na vratne mišice. S tem dojenček pridobi občutek za aktivacijo in sprostitev omenjenih mišic, kar poleg aktivacije v trupu pomembno vpliva na nadzor glave ter pripomore k obračanju proti boku in nato naprej v obrat na trebušček. Poleg kakovostnega položaja na hrbtu je pomembno, da v tem obdobju usvoji tudi stabilen in dober trebušni položaj z ustrezno poravnavo glave in kakovostno oporo na komolce. V tem položaju kasneje s prenosi teže na eno in drugo stran usvoji tudi obračanje nazaj na hrbet.

Z Video Razvojno gibalno vadbo Baby Handling, pomembno vplivamo na kakovost vseh prej omenjenih razvojnih faz, ki naj bi jih dojenček usvojil v tem prvem obdobju svojega življenja in mu pomagamo k čim bolj kakovostni gibalnega razvoja.


Avtor: Špela Gorenc Jazbec, dipl. fiziot., terapevtka RNO

Podobni članki

Komentarji in vprašanja