Ideja dr. Jacka Gilberta, izrednega direktorja Inštituta za gensko in sistemsko biologijo v Nacionalnem laboratoriju Argonneje, je v nasprotju z več sto let znanstvene prakse. Odkar je kirurg po imenu Joseph Lister leta 1867 prvi uporabil antiseptične postopke in tako rešil tisoče življenj, je sodobna medicina neumorno delovala pri ustvarjanju sterilnega medicinskega okolja – okolja brez mikroorganizmov.

Vse se je spremenilo, ko je dr. Gilbert leta 2014 začel proučevati delfine. Opazil je, da bolj, kot je bila voda v akvariju »umazana«, bolj zdrave so bile živali, ki so živele v njej.

Številne koristi mikrobne raznolikosti

»Ugotovili smo, da povečanje mikrobne raznolikosti doma prinaša koristi,« je pojasnil Gilbert. Po besedah dr. Gilberta bi lahko pomanjkanje bogatega mikrobnega ekosistema, zlasti v naših bolnišnicah, povzročilo več škode kot koristi, kar bi vodilo do zdravju odpornih supermikrobov in virusov, ki povzročajo okužbe. Znanstveni pisec Ed Yong se strinja z dr. Gilbertom. Njegova odkritja je predstavil v svoji knjigi I Contain Multitudes, ki poskuša spremeniti naše mnenje o bakterijah. Yong poudarja, da »imamo v črevesju več bakterij kot je zvezd v naši galaksiji« in da manj kot 100 vrst teh bakterij ogroža naše zdravje. Ostale, ki živijo v nas in med nami, niso samo neškodljive, temveč nas ščitijo in nas delajo to, kar smo. Vsak kvadratni centimeter prostora vsebuje milijarde mikrobov, celo na videz puste pokrajine prekrite z arktičnim ledom ali saharskim peskom. Pred ljudmi so bili mikrobi edino življenje na Zemlji. 

Mikrobi, mikroorganizmi, ki so skoraj vedno nevidni s prostim očesom, so tukaj že 90 odstotkov več časa kakor mi, ljudje; nevidno se razvijajo že na milijone let. Namesto, da bi se razvijali ob njih, smo ljudje z njimi združili moči v procesu, ki ga znanstveniki imenujejo »so-razvoj«. To pomeni, da brez mikrobov, ki jih gostimo, ne moremo živeti. Mikrobi ne vplivajo samo na obliko mnogih naših organov, temveč nadomeščajo umirajoče
in poškodovane celice ter pomagajo našemu telesu pri absorpciji in shranjevanju hranil in maščob. Rastline, živali in ljudje bi brez teh vseživljenjskih mikrobnih avtoštoparjev izumrli. Nekatere živali se razvijajo v družbi mikrobov že od samega spočetja. Ljudje vzpostavimo stik s svojimi komaj v porodnem kanalu. Od tega trenutka dalje mikrobi pomagajo krepiti naš imunski sistem in pomagajo našim telesom, da se naučijo živeti z virusnimi obolenji, ki vstopajo v naš krvni obtok.

Človeško mleko je napolnjeno z edinstveno snovjo, ki je dojenčki iz neznanega razloga ne morejo prebaviti brez pomoči občutljivega mikrobioma, ki ga razvijejo v črevesju. Hišni ljubljenčki pripomorejo k še večjim spremembam mikrobioma pri članih gospodinjstva, kar je lahko dobro ali slabo. Študije so pokazale, da so psi z njihovim lastnim naborom mikrobov, ki zavirajo pojav alergij, najbolj koristni prav za zdravje mikrobiomov njihovih lastnikov in da pomagajo pri krepitvi imunskega sistema otrok.

Inovativni načini zravljenja za ponovno vzpostavitev ravnovesja

V nekaterih primerih so mikrobi lahko hkrati smrtna obsodba in rešitev za težave. C. diff, nalezljiva bolezen, ki jo povzroča neravnovesje sicer zdravih bakterij, ki napadajo sluznico tankega in debelega črevesa, je lahko smrtno nevarna. Če bolezni ne zdravimo dovolj zgodaj, mikrobi pojedo sluznico prebavnega trakta. Pred kratkim pa so odkrili zdravilo, ki je v testni fazi pokazalo 94-odstotno stopnjo uspeha na zelo malo verjetnem mestu: stranišču. Zdravljenje? Fekalna transplantacija, pri kateri se zdravo blato darovalca presadi v prebavila, ki trpijo zaradi C. diff, s čimer se ponovno vzpostavi zdravo ravnovesje bakterij v črevesju. Zdaj je na voljo v obliki tabletk.

Trend, ki v znanstveni skupnosti ni požel toliko odobravanja, je uživanje jogurtov z živo kulturo z namenom uravnovešanja človeškega mikrobioma. Študije kažejo, da zgolj uživanje zdravih bakterij ni prava rešitev. Cilj ni samo dodajanje mikrobov, saj je potrebno najti način, kako negovati in vzdrževati zdrav mikrobiom.

Leta 2008 so raziskovalci v odročnem delu amazonskega deževnega gozda odkrili skupino vaščanov, za katere verjamejo, da so preživeli 11.000 let v izolaciji. Leta 2015 so znanstveniki odkrili, da se jim je zaradi tisočih let osamitve razvil najbolj raznovrsten mikrobiom, ki so ga kadarkoli videli. Znanstveniki so ugotovili, da je njihova mikrobna raznolikost še en dokaz, da so protimikrobne bitke, ki jih bijemo v industrializiranem svetu
naredile več škode kot koristi. Tisti izmed nas, ki živimo v modernih mestih in vaseh, smo uničili ogromno zdravega mikroskopskega življenja, ki je bilo del naših teles, zaradi česar je raznolikost naših mikrobiomov razmeroma revna.

To ne pomeni, da so začetniki mikrobioloških raziskav, kot je Joseph Lister, napačno uporabljali higienske postopke. Zahvaljujoč antiseptikom in zdravljenju z antibiotiki je bilo rešenih na milijone življenj.

Vendar pa prekomerna uporaba antibiotikov in razkuževalnih sredstev vpliva na našo sposobnost ohranjanja ravnovesja zdravih mikrobov v telesu in okolju. Študije še naprej dokazujejo, da bodo škodljive vrste izkoriščale območja s prenizkim številom dobrih bakterij, da bi se lahko borile za svoj obstoj. Sterilnost okolja zato ne sme postati naš cilj. Kot piše Yong, »raznolik ekosistem je boljši od osiromašenega.«

Preberi še:

• Pustite otroku, da pleza!
• Priprava stanovanja na prihod dojenčka
• Mamica, vzemi si čas zase!