Kaj pomeni gibalni razvoj?

Gibalni razvoj otroku omogoča, da raziskuje in komunicira s svetom okoli sebe. Nanj vplivajo genetski dejavniki, prav tako pa je odvisen od okolja. Pri dojenčku se gibalni razvoj prične s pridobivanjem mišične moči in kontrole ter razvojem koordinacije. Razvija se hkrati in vzporedno z njegovimi kognitivnimi zmožnostmi in se pomembno povezuje tudi z drugimi področji razvoja. Kaže se v dojenčkovem napredku v ravnotežju, moči, hitrosti in usklajenosti gibanja. Delimo ga lahko na grobo (kontrola glavice, sedenje, kotaljenje, plazenje, hoja, …) in fino (koordinacija oči in rok, stegovanje in prijemanje, manipuliranje s predmeti, …) motoriko.

Kaj moram vedeti o otrokovem gibalnem razvoju?

Gibalni razvoj je tisti, ki je pri dojenčku na prvi pogled najbolj očiten in tisti, po katerem starši najpogosteje primerjajo otroke, zaradi česar jim običajno povzroča največ zaskrbljenosti. A ne skrbite. Če se vaš 6-mesečnik dojenček še ne obrača kot je zapisano v prispevkih o mejnikih gibalnega razvoja in če vaš 12-mesečnik še ne hodi, prijateljičin 11-mesečnik pa že samostojno koraka v svet, ne skrbite. Lahko se zgodi, da bo vaš dojenček določeno spretnost usvojil veliko pred svojimi vrstniki, medtem ko bo kaj druga obvladal nekaj tednov za vsemi tabelami, ki jih boste našli na spletu. Morda se vam bo zdelo tudi, da otrok na določenem področju kar nekaj časa stagnira, potem pa bo v enem tednu nadoknadil vse za nazaj.

Če se je vaš otrok rodil prehitro, bo v gibalnem razvoju najverjetneje zamujal. Prav tako se lahko zakasnitev gibalnega razvoja pojavi, če je dojenček pogosto bolan. Veliko bodita na tleh, na trdni podlagi. Razvoju sledite in ga ne poskušajte preskočiti. Dojenčka ne posedajte, če ni sposoben sedeti in ne vodite ga za roki, da bi shodil. Vse bo prišlo ob za otroka natanko pravem času, ko bo za to pripravljen.

Če se vam zdi, da je gibalni razvoj vašega otroka kljub vsemu prepočasen, zaupajte svojemu instinktu. Posvetujte se s pediatrom, ki bo ocenil, če obstajajo tveganja za otrokov normalen razvoj.

Mejniki dojenčkovega gibalnega razvoja:

Novorojenček – 1 mesec

Prvi mesec dojenčkovega življenja v največji meri predstavljajo hranjenje, spanje, izločanje in jok. Novorojenček nad mišicami še nima veliko kontrole, njegova dejanja pa večinoma temeljijo le na refleksnih dejanjih kot so sesanje, zehanje, kihanje, jokanje in podiranje kupčkov. Pri enem mesecu so vratne in ramenske mišice že močnejše kot pri rojstvu, kar pomeni veliko boljšo kontrolo glavice, ki jo sicer samostojno že lahko zadrži v zraku za kratko obdobje, a jo morate ob nošenju kljub vsemu še vedno skrbno podpirati. V tem obdobju dojenčkovega življenja pomemben trenutek predstavljata odkritje rok in kontrole nad njimi.

V prvih nekaj mesecih življenja otrokov gibalni razvoj zaznamujejo tudi primitivni refleksi, ki dojenčka spremljajo že od rojstva, nekateri od njih pa mu omogočajo tudi preživetje. Najbolj znani so:

  • Babinski refleks – če po dojenčkovem stopalu potegnemo od pete po zunanjem stopalnem loku proti prstom, potegne palec navzgor (proti nartu), vsi ostali prsti pa se razprejo (izgine do okoli 2. leta).
  • Morojev refleks oz. reakcija zdrznjenja – pri glasnih zvokih in nenadnih gibih (občutek padanja) dojenček roke odroči, iztegne in razpre dlani, roke nato priroči, pokrči, prstke stisne v pest in začne jokati (izgine do okoli 6. meseca).
  • Prijemalni refleks – če novorojenčku ponudimo prst, ga bo prijel, prijem pa bo zadržal tudi, če mu roko dvignemo. Prijem je lahko tako močen, da otrok, če ga potegnete v zrak, za nekaj sekund celo zadrži svojo težo (izgine do okoli 5. meseca).
  • Refleks hoje – če novorojenčka dvignete, s stopali postavite na trdno podlago in nagnete naprej, bo naredil nekaj gibov, podobnih korakom (izgine do okoli 4. meseca).
  • Sesalni refleks – sproži ga predmet, ki ga novorojenček dobi v usta (npr. bradavica ali duda). Je ključnega pomena za preživetje (izgine do okoli 12. meseca).
  • Iskalni refleks – povezuje se s sesalnim refleksom, sproži ga dotik ust ali kože lic. Dojenček obrne glavo v smer, kjer se ga dotaknemo, skuša vtakniti vaš prst v usta, da bi ga sesal (izgine do okoli 4. meseca).
  • Tonični vratni refleks – ko dojenček leži na hrbtu in glavo obrne na eno stran, se okončine na tej strani telesa iztegnejo, na drugi strani pa pokrčijo (izgine do okoli 6. meseca).

V tem obdobju večina dojenčkov:

  • samozavestno sesa iz prsi ali stekleničke,
  • sunkovito ter neusklajeno brca in maha,
  • dvigne roko na usta ali oči,
  • sledi premikajoči lučki (a le nekaj sekund),
  • prstke drži sklenjene v pest,
  • sinhrono premika obe očesi hkrati,
  • se vznemiri ob nenadnih premikih ali hrupu,
  • se zbudi večkrat na noč za hranjenje.

V tem obdobju nekateri dojenčki:

  • poskušajo zadržati dvignjeno glavo, ko ležijo na trebuhu,
  • pričnejo razpirati dlani, ko počivajo.

V tem obdobju le nekaj dojenčkov:

  • prične bolj koordinirano, ne več tako sunkovito, mahati in brcati,
  • sledi vašemu premikanju po sobi,
  • se prične potiskati navzgor, ko ležijo na trebuhu.

Ljudje smo si različni in različni med seboj so tudi otroci. Kot odrasli nismo najboljši na vseh področjih, se tudi otroci razvijajo s svojim tempom in ne po vnaprej zapisanih urnikih in merilih. Navedeni mejniki so okvirni in naj vam pomagajo pri spodbujanju otrokovega naravnega razvoja.

Mejniki dojenčkovega gibalnega razvoja: 2–4 mesece

V prvem letu otrokovega življenja so prav gibalni mejniki tisti, ki so najbolj očitni in vznemirljivi. V obdobju od dveh do štirih mesecev se dojenčkove mišice hitro krepijo, zaradi česar prične pogosteje in za dalj časa dvigovati glavo, gibi postanejo bolj kontrolirani, prav tako pa je vedno bolj razvita koordinacija roka–oko. Pridržal bo ponujeno igračo, a jo bo najverjetneje hitro spustil, saj še ne zna uporabljati palca. Z nekaj vaje se bo prekotalil s hrbta na trebuh. Proti koncu obdobja bodo vratne mišice vedno močnejše, zaradi česar bo lahko držal glavo že ves čas pokonci, a kontrola glave še ni povsem razvita, kar se pokaže, če otroka nenadoma zanihate. Vedno bolj zanimive mu postajajo roke, pri štirih mesecih pa lahko najhitrejši že začnejo prinašati svoja stopala k ustom in sesati prstke. Z usti ne bo raziskoval le delov svojega telesa, temveč tudi predmete, saj ustnice in jezik s svojo občutljivostjo predstavljajo odličen vir raziskovanja.

V tem obdobju večina dojenčkov:

  • kaže bolj kontrolirane gibe rok in nog, ki pa še vedno niso nujno usklajeni,
  • prične uporabljati obe roki,
  • zagrabi predmet in ga prinese k ustom,
  • drži in trese ropotuljo,
  • k sebi povleče viseče predmete,
  • opazuje in se igra s prsti in dlanmi,
  • zaradi boljše kontrole očesnih mišic sledi gibajočim predmetom,
  • vzpostavlja in vzdržuje očesni stik,
  • uživa pri opazovanju predmetov živih barv,
  • loči predmete od ozadja z le malo kontrasta (npr. gumb na srajci enake barve).

V tem obdobju lahko nekateri dojenčki:

  • imitirajo vašo obrazno mimiko ali celo kretnje,
  • pričnejo razvijati koordinacijo roka-oko,
  • sedijo ravno, če so privzdignjeni,
  • se obrnejo s trebuha na hrbet.

V tem obdobju lahko le nekaj dojenčkov:

  • predaja predmete iz ene roke v drugo,
  • pobira igrače ali druge manjše predmete.

Ljudje smo si različni in različni med seboj so tudi otroci. Kot odrasli nismo najboljši na vseh področjih, se tudi otroci razvijajo s svojim tempom in ne po vnaprej zapisanih urnikih in merilih. Navedeni mejniki so okvirni in naj vam pomagajo pri spodbujanju otrokovega naravnega razvoja.

Mejniki dojenčkovega gibalnega razvoja: 5-7 mesecev

Vaš dojenček pričenja odkrivati svoje telo, kar mu prinaša veliko sprememb. Še vedno se uči kontrolirati mišice, ki jih zdaj že uporablja po svoji volji, kar zahteva veliko koordinacije. Prične se namensko gibati, med ležanjem na trebuhu je njegova glava dvignjena, ob tem pa se opira na komolce in že lahko prijema manjše predmete. Obračati se prične v obe smeri (hrbet–trebuh, trebuh–hrbet), kratek čas pa lahko tudi že sedi, čeprav vam priporočam, da ga v ta položaj še ne silite, če se ne posede sam. Ves čas morate biti na preži, da v dosegu nima nevarnih predmetov, ki bi jih dal v usta. Dojenček lahko prične izgubljati zanimanje za svoje roke, saj postaja vedno bolj mobilen, zaradi česar lahko zdaj raziskuje tudi druge stvari. Prične se odrivati po trebuhu, premikati po ritki ali plaziti. Najhitrejši se bodo pričeli ob opori dvigovati v stoječi položaj, težave pa lahko imajo s tem, da ponovno sedejo.

V tem obdobju večina dojenčkov:

  • koordinirano brca in maha,
  • popolnoma dvigne glavo, ko leži na trebuhu in se opre na komolce,
  • se obrača v obe smeri,
  • s prsti trdno prime igrače in manjše predmete,
  • nenehno raziskuje predmete z usti,
  • sedi z le malo podpore,
  • steguje se za predmeti,
  • dela plavanju podobne gibe, ko leži na trebuhu,
  • prenaša predmete iz ene roke v drugo,
  • drži žlico, a je ne zna namensko uporabljati.

V tem obdobju se lahko nekateri dojenčki:

  • samostojno posedejo in sedijo brez opiranja na roke,
  • več slinijo (kar ni nujno znak rasti zob),
  • potiskajo naprej po trebuhu ali se poganjajo nazaj z rokami,
  • večino teže podpirajo na nogah.

V tem obdobju lahko le nekaj dojenčkov:

  • se dviga in spušča v kolenih (poskakuje), ko stoji.

Ljudje smo si različni in različni med seboj so tudi otroci. Kot odrasli nismo najboljši na vseh področjih, se tudi otroci razvijajo s svojim tempom in ne po vnaprej zapisanih urnikih in merilih. Navedeni mejniki so okvirni in naj vam pomagajo pri spodbujanju otrokovega naravnega razvoja.

Mejniki dojenčkovega gibalnega razvoja: 8–12 mesecev

Vaš dojenček se približuje pomembnemu mejniku – kmalu bo vstal in naredil svoje prve korake. Preden bo shodil, bo postal mojster plazenja in kobacanja. Vedno bolj bosta razviti tudi fina motorika in koordinacija. Trkanje s predmeti, držanje malih koščkov hrane med palcem in kazalcem, pitje iz skodelice … Vse to so stvari, ki jih bo vaš otrok v tem obdobju pričel trenirati in obvladati. Prav zaradi tega boste morali poskrbeti za varnost vašega doma, saj bo vaš dojenček, ki je bil še pred nekaj meseci popolnoma nebogljen, postal mobilen.

V tem obdobju večina otrok:

  • prične kobacati,
  • samostojno sedi brez podpore,
  • brez težav prenaša stvari iz ene roke v drugo,
  • trka s predmeti,
  • zgrabi manjši predmet med palec in kazalec (pazite na predmete, ki predstavljajo nevarnost zadušitve),
  • drži kozarček, iz katerega samostojno pije,
  • se hrani brez pribora, z rokami,
  • se potegne v stoječo pozicijo s pomočjo mize ali stola.

V tem obdobju lahko nekateri otroci:

  • hodijo, medtem ko se opirajo na pohištvo,
  • sedejo iz stanja,

Le nekaj otrok v tem obdobju:

  • prične hoditi brez opore,
  • prične samostojno jesti z vilicami ali žlico,
  • predmete nežno odloži (namesto spusti),
  • da ”petko”.

Ljudje smo si različni in različni med seboj so tudi otroci. Kot odrasli nismo najboljši na vseh področjih, se tudi otroci razvijajo s svojim tempom in ne po vnaprej zapisanih urnikih in merilih. Navedeni mejniki so okvirni in naj vam pomagajo pri spodbujanju otrokovega naravnega razvoja.

Kaj sledi?

Otrokov gibalni razvoj bo v prihodnjih nekaj mesecih potekal izredno hitro. Zdelo se vam bo, da se vsak dan nauči nekaj novega. Ko bo vaš otrok dopolnil 15 mesecev se spomnite na to, kar je znal, ko je dopolnil 1 leto. V primeru, da katere od navedenih stvari ne zmore narediti, počakajte nekaj tednov in videli boste, kaj se bo zgodilo. Otrok bo pričel hoditi ob opori, spretno prijemati tudi zelo majhne predmete, se igrati preproste igre, dal petko, se igral skrivalnice, pomahal v slovo, pričel hoditi, plezati po stopnicah, stolih in pohištvu, čečkati in risati.


Preberi še:

 

Avtor: Maja Kerneža, Ustanoviteljica in vodja Akademije dosežkov

Pomembno obvestilo: Informacije na spletni strani Nosecka.net niso nadomestilo za posvet z zdravnikom! Spletna stran Nosecka.net je namenjena zagotavljanju splošnih informacij, ki v nobenem primeru niso prilagojene za posebne namene, zahteve ali potrebe posamezne osebe. Več informacij v Splošni pogoji.

Podobni članki