Dojenje je za dojenčka najboljša izbira

Dojenje je za dojenčka najboljša izbira. Za dojenčka materino mleko predstavlja optimalno prehrano, ki se nenehno prilagaja njegovim potrebam. Poleg tega ima dojenje edinstvene prednosti pred hranjenjem po steklenički, ki presegajo zgolj njegovo vlogo vira energije. Med drugim dojenje ščiti pred infekcijami ter tudi zmanjšuje tveganje za kasnejšo debelost, hkrati pa se ob dojenju ustvarja edinstvena vez med mamico in dojenčkom. Dojenje ni le najboljša izbira za otroka, pač pa ima tudi na mamico marsikateri blagodejni učinek. Svetovna zdravstvena organizacija zato priporoča izključno dojenje do 6. meseca starosti otroka ter nadaljevanje z dojenjem vsaj do dopolnjenega drugega leta starosti otroka. 

Vseeno pa raziskave kažejo, da je pri pol leta starosti večina dojenčkov že hranjenih ali dohranjevanih z mlečno formulo. 

Ko dojenje ne steče

Če dojenje ne steče ali je potrebno dohranjevanje, je nadvse pomembna izbira primerne mlečne formule. Kravje mleko vsebuje za dojenčka previsoke koncentracije beljakovin in mineralov, zato ga Evropsko društvo za otroško gastroenterološko hepatologijo in prehrano (ESPGHAN) v svojih priporočilih odsvetuje v prvem letu otrokovega življenja. 

Mlečna formula je vrsta prehrane, ki je posebej prilagojena za dojenčke in majhne otroke. Nad sestavo mlečnih formul bdi Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), ki določa zgornje in spodnje meje vsebnosti sestavin, katerim morajo zadostiti proizvajalci mlečnih formul. Vseeno so nekatere meje precej široke. Tako lahko npr. začetna mlečna formula vsebuje od 1,8 g do 2,5 g beljakovin na 100 kcal, kar je skoraj 40% razlike med zgornjo in spodnjo mejo. 

To pa je pomembna razlika, če vzamemo v obzir, da so beljakovine za dojenčka in njegov razvoj najpomembnejše hranilo. 

Kaj pravi stroka?

Glede na porast debelosti pri otrocih in odraslih na globalnem nivoju in posledičnim vplivom na javno zdravje narašča zanimanje o vplivu zgodnje prehrane na kasnejši razvoj in dolgoročne posledice na zdravje. Kot eden od možnih vplivov je bila izpostavljena „hipoteza o zgodnjih beljakovinah“, ki predlaga, da lahko visok vnos beljakovin v zgodnjem otroštvu poveča tveganje za debelost in prekomerno težo v poznejših letih življenja. Raziskave so kasneje potrdile to hipotezo in dokazale, da imajo dojenčki, ki so hranjeni z mlečno formulo z višjo vsebnostjo beljakovin tudi večje tveganje za razvoj debelosti kasneje v življenju v primerjavi z dojenčki, ki so hranjeni z mlečno formulo z nižjo vsebnostjo beljakovin. 

Mlečne formule večine proizvajalcev vsebujejo več beljakovin, kot jih dojenček potrebuje, kar predstavlja nepotrebno obremenitev ledvic ter tveganje za kasnejšo prekomerno težo in 

debelost. Zato je bil v zadnjih letih velik poudarek na razvoju mlečnih formul, ki bi se po vsebnosti beljakovin čim bolj približale materinemu mleku. 

Mlečne formule so v veliki večini narejene na osnovi kravjega mleka. Kravje mleko pa se po sestavi pomembno razlikuje od materinega mleka. Poleg ostalih pomembnih razlik ima materino mleko tudi znatno nižjo vsebnost beljakovin, le-te pa so iz vidika svoje sestave tudi višje kakovosti. 

Beljakovine so sestavljene iz aminokislin. Aminokisline pa delimo na esencialne in neesencialne. Esencialne aminokisline so za dojenčka še posebej pomembne, saj so to tiste, ki jih dojenčkovo telo ne more pridelati samo ampak jih mora dojenček zaužiti. V enaki količini beljakovin (npr. 1 g beljakovin) najdemo v kravjem mleku znatno manj esencialnih aminokislin kot v materinem mleku. Zato so proizvajalci primorani izdelovati mlečne formule z večjo količino beljakovin (v primerjavi z materinim mlekom), da bi pokrili potrebe dojenčka po esencialnih aminokislinah. 

Kot odgovor na najnovejše izsledke je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) pripravila znanstveno mnenje in potrdila varnost in primernost nadaljevalnih formul za dojenčke, starejše od šest mesecev, z vsebnostjo beljakovin približno 1,1 g / 100 ml. Večina mlečnih formul za omenjeno starostno obdobje na našem trgu pa vsebuje več kot 1,3 g beljakovin na 100 ml. Gre za primer sprememb, ki so v preteklih letih že prispevale k razvoju začetnih in nadaljevalnih mlečnih formul in tako vodile v znižano vsebnost beljakovin, da bi kar najbolj posnemale sestavo materinega mleka. 

Ker so beljakovine v materinem mleku prilagojene otrokovim potrebam, dojenček hranjen z materinim mlekom običajno raste počasneje kot dojenček, ki je hranjen z mlečno formulo. Ta počasnejša stopnja rasti je pokazala pomembne dolgoročne koristi za zdravje, vključno z manjšim tveganjem za debelost, bolezni srca in ožilja ter sladkorno bolezen. 

Analiza, ki je bila objavljena septembra 2016, je podala zaključke, ki podpirajo zmanjšanje količine beljakovin v mlečnih formulah za dojenčke. Ta študija je bila izvedena na podlagi podatkov iz 11 randomiziranih kontroliranih preskušanj v šestih različnih državah. Njen namen je bil oceniti rast dojenčkov, hranjenih z mlečno formulo, ki ima znižano količino beljakovin v primerjavi z ostalimi mlečnimi formulami. Ugotovili so, da mlečna formula za dojenčke, ki ima nižjo vsebnostjo beljakovin podpira zgodnjo rast, primerljivo s standardi rasti svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in je blizu ravni rasti dojenih otrok. 

Beljakovine vplivajo tudi na dolgoročno zdravje

Dokazi, ki podpirajo prednosti formule z nižjo vsebnostjo beljakovin in njen vpliv na dolgoročno zdravje, segajo tudi do dolgoročnih kliničnih preskušanj. Z evropskim projektom otroške debelosti (CHOP), ki je bil ustanovljen leta 2001 z dvoletnim spremljanjem, je bila preizkušena hipoteza, da večji vnos beljakovin pri dojenčkih vodi do hitrejšega povečanja telesne mase v prvih dveh letih življenja. V času dvoletnega spremljanja je bilo ugotovljeno, da so imeli dojenčki, hranjeni z začetno in nadaljevalno mlečno formulo z nižjo vsebnostjo beljakovin v prvem letu življenja, bistveno nižji indeks telesne mase (ITM) v primerjavi s tistimi, ki so bili hranjeni z mlečnimi formulami z višjo vsebnostjo beljakovin. Nadaljnje spremljanje tega kliničnega preskušanja pri šestih letih je pokazalo, da so imeli dojenčki, hranjeni z mlečno 

formulo z nižjim deležem beljakovin nižji ITM in nižje tveganje za debelost v šolski starosti. Dokazi iz teh študij kažejo, da bo nižji vnos beljakovin v zgodnjem otroštvu verjetno zmanjšal tveganje za debelost v poznejših letih, kar podpira koristi dojenja in znižanja količine beljakovin v začetnih in nadaljevalnih mlečnih formulah. 

Zdrav začetek za zdravo življenje 

Z več kot 150 leti strokovnega znanja, razvoja in trdega dela na področju razvoja mlečnih formul je Nestlé® postavil temelje za raziskave in inovacije v prehrani dojenčkov in majhnih otrok. 

Mlečne formule NAN® OPTIPRO® odlikuje edinstvena kakovost beljakovin pripravljenih po patentiranem postopku. Nestlé® lahko po zaslugi patentirane tehnologije OPTIPRO® doseže potrebno KAKOVOST BELJAKOVIN ob hkratnem zmanjšanju presežne VSEBNOSTI BELJAKOVIN na najnižjo možno raven. 

Pomembno obvestilo!

Optimalna prehrana za matere in njihove dojenčke tekom prvih 1000 dni je osnova za zdravje skozi vse življenje. Verjamemo, da je dojenje najboljši način hranjenja dojenčka. Materino mleko omogoča dojenčku uravnoteženo prehrano in zaščito pred boleznimi. Zdrava prehrana med nosečnostjo in po porodu pomaga pri ustvarjanju zalog hranljivih snovi, ki so potrebne za vzdrževanje zdravja med nosečnostjo ter za pripravo in vzdrževanje laktacije. Odločitev o nedojenju je težko spremeniti in ima družbene ter finančne posledice. Uvajanje nepotrebnega delnega hranjenja preko stekleničke ali druge hrane in pijače ima negativen vpliv na dojenje. Če se mati odloči, da ne bo dojila, ji je pomembno prenesti zgoraj navedene informacije in dati navodila za pravilno pripravo mlečnega pripravka za dojenčke s poudarkom natem, da neprekuhana voda, nesterilizirane stekleničke ali nepravilno redčenje lahko pri njenem dojenčku povzročijo bolezni. 

Avtor: Uredništvo Nosečke

Podobni članki