Dojenje je naravni proces, ki ne le povezuje mater in otroka, ampak tudi zagotavlja optimalno prehrano za zdrav razvoj dojenčka. V Sloveniji si prizadevamo za spodbujanje dobrih praks dojenja, zaščito pred promocijo mlečnih nadomestkov in zagotavljanje, da se otroci hranijo s sveže pripravljeno, raznoliko in lokalno pridelano hrano.

Dojenje prinaša številne prednosti za zdravje otroka, družine in celotnega planeta. Zaradi kratkoročnih in dolgoročnih pozitivnih učinkov na zdravje otroka in matere ter zaradi okoljskih prednosti v primerjavi z uporabo mlečnih nadomestkov, je dojenje koristno tudi za družbo kot celoto.

Prvih šest mesecev: Izključno dojenje

Dojenje je naravni način hranjenja dojenčka, materino mleko pa dojenčku do zaključka šestih mesecev zagotavlja vse potrebno za rast in razvoj: energijo, hranila in tekočino. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča izključno dojenje v prvih šestih mesecih.

Če mati iz različnih razlogov ne more ali ne želi dojiti ali pa dojenje ni mogoče zaradi razlogov pri otroku, bo pediater v porodnišnici ali otrokov izbrani pediater svetoval glede hranjenja dojenčka z industrijsko pripravljenim nadomestkom za materino mleko. Izključno dojenje pomeni, da dojenček uživa samo materino mleko in nobene druge tekočine ali čvrste hrane, niti vode, razen kapljic oz. sirupov vitaminov, mineralov ali zdravil ali rehidracijske tekočine.

Dojenje: Prva izbira načina hranjenja dojenčka

V 20. stoletju so dojenje opuščali zaradi različnih razlogov, med drugim tudi zato, ker se je začela industrijska proizvodnja nadomestkov materinega mleka, podprta z močno promocijo. Kljub temu dojenje zaradi številnih prepoznanih pozitivnih kratkoročnih in dolgoročnih učinkov na zdravje otroka, matere in družin ter zaradi skrbnejšega odnosa do okolja ostaja prva izbira načina hranjenja dojenčka.

Svetovna zdravstvena organizacija in UNICEF priporočata, da mati novorojenčka pristavi k dojkam v prvi uri po porodu, da mati otroka izključno doji do dopolnjenega šestega meseca otrokove starosti brez dodajanja drugih tekočin, in da starši po dopolnjenem šestem mesecu postopoma uvajajo hranilno primerno in varno mešano hrano, ob kateri mati nadaljuje z dojenjem. Obdobje dojenja naj traja, dokler to ustreza obema, materi in otroku, do dveh let ali več.

Prednosti dojenja

Najnovejše ugotovitve potrjujejo predhodne ugotovitve, da ima dojenje številne prednosti za otroka in mater, ne glede na socialno-ekonomski položaj, pa tudi za družbo in okolje. Dokazano ima dojenje koristne vplive na zdravje dojenčka, ki segajo v odraslost. Dojenje ponuja dojenčku veliko ugodja, izkuša telesno in čustveno bližino, čuti materino toplino in nežnost, počuti se varnega in sprejetega, kar je pomembno za njegov duševni razvoj. Prav tako je dojenje koristno za mater, učinki se kažejo v obdobju dojenja ter tudi v času po njem.

Podpirajmo dojenje

Podpirajmo dojenje od rojstva otroka dalje, tudi po vrnitvi matere na delovno mesto. Za dobre prakse dojenja matere potrebujejo kakovostne informacije, praktično podporo in pomoč ter ustrezne pogoje. S sodelovanjem pri negi dojenčka in ljubečim odnosom je doječi materi v veliko podporo oče otroka. Zdravstveni strokovnjaki z informacijami in nasveti podpirajo starše pri skrbi za otrokovo zdravje, njegovo rast in razvoj tudi na področju dojenja in prehrane dojenčkov. Po vrnitvi na delovno mesto doječa mama potrebuje dojenju naklonjeno delovno okolje.

Kje najti nasvete ob večjih težavah pri dojenju?

Ob težavah pri dojenju, ki jih ni mogoče preprosto razrešiti in pri katerih ne zadostuje pomoč zdravstvenih strokovnjakov v porodnišnicah in patronažnih medicinskih sester, se lahko ženska ali svojci obrnejo po nasvete k svetovalkam in svetovalcem za dojenje.

V Sloveniji delujejo svetovalke in svetovalci za dojenje dveh organizacij, IBCLC in LLL. Mednarodno pooblaščeni svetovalci za laktacijo (IBCLC) – Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije www.dojenje.org, Svetovalke za dojenje – La Leche League Slovenija, društvo za podporo in pomoč doječim materam (LLL Slovenija) www.dojenje.net

Znanje o laktaciji in dojenju potrebujejo nosečnice, bodoči starši, starši dojenčkov, pa tudi zdravstveni strokovnjaki – babice, medicinske sestre, pediatri, ginekologi porodničarji, strokovnjaki javnega zdravja. Znanje o dojenju je pomembno tudi za skupnost, v katero se rodi otrok. Tako bomo člani širše družine, bližnji, prijatelji, znanci znali podpreti matere v njihovih prizadevanjih za dobro dojenje. Zavedanje o vsestranskem pomenu dojenja krepi naše spoštovanje časa in naporov, ki jih terja posvečanje dojenju. Omogočanje dojenja in vsestranska podpora doječim materam je zavezujoča naloga celotne družbe, ne le zdravstvenega sistema. Pomembno je tudi, da delodajalci ustvarjajo primerne pogoje za nadaljevanje dojenja in prispevajo k vzdušju, ki spodbuja prilagajanja med delom in družinskim življenjem.

Kje najti sodobne in preverjene informacije?

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so pripravili gradivo, namenjeno bodočim staršem oziroma staršem novorojenčkov in dojenčkov, še posebej pa doječim materam. Če pričakujete dojenčka ali če se vam je pravkar pridružil, vas vabimo, da si preberete gradiva o nosečnosti, porodu in dojenčku, med njimi tudi o laktaciji in dojenju, o prehrani doječe matere in prehodu na mešano hrano, ki so objavljena na spletni strani www.zdaj.net.

Vir: https://nijz.si/mediji/svetovni-teden-dojenja-2023/