Poznamo veliko različnih vzgojnih stilov. Pozitivna vzgoja ali pozitivno starševstvo se je pokazalo kot najbolj uspešen vzgojni stil. 

V nasprotju z avtoritativno vzgojo, kjer se od otrok pričakuje ogromno in je odzivnost zelo majhna, ali vzgoja, kjer se starši ne posvečajo otroku in kjer je zelo malo vodenja, se pri pozitivni vzgoji vzgaja z empatijo, veliko je vzpodbude in skupnega reševanja problemov. Ni kričanja, sovražnosti, zmerjanja in izvajanja pritiskov.   

Dokazano je, da so starši, ki nenehno kričijo in sitnarijo, na koncu razdraženi, jezni in se počutijo krivi. Tudi otroci so posledično razdraženi, jezni in se še naprej neprimerno obnašajo. 

Rezultat ni viden, spremembe so majhne in cel čas se vrtimo v začaranem krogu. 

Kaj je pozitivna vzgoja

Starši pri tej vzgoji ne uporabljajo kaznovanja, da bi popravili neprimerno obnašanje. Namesto tega s pomočjo pozitivnih interakcij izpolnjujejo otrokove čustvene potrebe. S tem že predčasno preprečijo veliko slabega vedenja. 

Kako izgleda pozitivna vzgoja

Ključne značilnosti pozitivne vzgoje

Caley Arzamarski, zagovornica pozitivne vzgoje in otroška psihologinja, pravi, da pozitivna vzgoja vzpodbuja starše, da »ujamejo otroka, ko se lepo obnaša« in mu dajejo pozitivno povratno informacijo, namesto da se osredotočajo na neprimerno obnašanje.

Nekateri starši se bojijo, da je pozitivna vzgoja preveč nežna, in se bojijo, da otrok ne bo prepoznal in reagiral na negativna čustva, če mu starši ne bodo pomagali, da jih vidi in prepozna. To bi lahko kasneje v življenju slabo vplivalo na njih. 

Vendar psihologi menijo, da pozitivna vzgoja vzpodbuja otrokovo samozavest in jim da podlago za sprejemanje dobrih odločitev. Krepi njihovo samozavest, spodbuja kreativnost, zaupanje v prihodnost in sposobnost, da se bodo lažje razumeli z drugimi.

Kot starši bomo delali napake in izgubili nadzor. To je popolna priložnost, da se svojemu otroku opravičimo in mu tako pokažemo, kako se je potrebno obnašati, ko storimo nekaj narobe.  

5 načinov, s katerimi lahko vadiš pozitivno vzgojo:

1. Preživi ena na ena čas z otrokom

Preživljanje kvalitetnega časa z otrokom in dajati vzgled, kako se lepo obnašati, je daleč najboljša stvar, ki jo lahko storiš za svojega otroka. Pomagaj mu razviti samozavest in pokaži, kaj pomenijo zdravi odnosi.

Otroci potrebujejo pozitivno pozornost in čustveno povezavo. Ko je ne prejmejo, jo iščejo in poskušajo doseči z negativnim obnašanjem. Tako se starši soočajo z bitkami, sitnarjenjem in zlomi. 

Potrebno je samo 10–15 minut ena na ena časa in že bodo vidne spremembe. S preživljanjem skupnega časa bosta krepila povezanost in razvila globlji in tesen odnos. 

2. Postavi pravila – kaj je posledica določenega obnašanja

Postavljanje jasnih pravil in pričakovanj je bistvo pozitivne vzgoje. Priporočam, da uporabljaš metodo »kaj–ko« (kaj se zgodi, ko narediš to), saj tako otroka vzpodbujaš, da se boljše in lepše vede. 

Otroku razloži, da se takrat, ko konča z nekim opravilom, ki mu ni všeč, začnejo stvari, v katerih uživa. Na primer lahko se igra, ko zaključi z jutranjo rutino – umivanje zob, oblačenje, zajtrkovanje – seveda, če pred odhodom v vrtec/šolo ostane dovolj časa. 

Drži se te rutine in otroci se bodo hitro naučili, kako rutina poteka in bodo vse opravili sami. In sploh ne bo sitnarjenja in teženja. 

3. Izogibaj se nagradam

Raziskave kažejo, da bodo otroci, ki so za določeno aktivnost nagrajeni, hitreje izgubili zanimanje (pa naj bo to glasba, igranje, treningi in podobno). Bolj jih zanima nagrada kot sama aktivnost. Tako boš morala priskrbeti vedno boljšo nagrado, da bo kvaliteta obnašanja ostala enaka. 

Boljši način je, da otroka vzpodbujaš. Vendar se izogibaj frazam, ki kažejo na njegov karakter ali osebnost, kot so »V ekipi si najboljši igralec!« ali »Tako pameten si!«

Namesto tega spodbujaj določeno aktivnost. Če je otrok zaskrbljen, ker je nekdo žalosten, izpostavi, kaj je naredil prav: »Zelo lepo je bilo od tebe, da si prijatelja vprašal, če se dobro počuti.« Poudari, da je bilo tudi prijatelju to prijazno dejanje zelo všeč. 

4. Dovoli primerne naravne posledice

Ko se začne tvoj otrok neprimerno obnašati, lahko naravne posledice obrnejo slabe odločitve v priložnosti za učenje.

Prepričaj se samo, da:

• se je otrok sposoben obnašati, kot je od njega pričakovano;
• je posledica pravična in spoštljiva;
• posledice predstaviš predčasno, tako da ima otrok moč odločitve (tako bo to posledica in ne kaznovanje);
• če tvoj otrok na primer noče obuti škornjev, ko dežuje, mu razloži naravno posledico le-tega: nogavice bodo premočene in zazeblo te bo v noge.

Tako se bo otrok lahko sam odločil, kaj bo storil – in tudi sam spoznal, kaj je prava odločitev.

5. Osredotoči se na stvari, ki jih lahko kontroliraš

Vedno ne moreš kontrolirati otrokovega obnašanja, lahko pa kontroliraš svoje reakcije. Tako bo otrok prevzel odgovornost in naredil stvari, za katere mu po navadi sitnariš (na primer pospravljanje škatle za malico). Lahko mu na primer reče: »Z veseljem ti pripravim malico, če je škatla prazna in očiščena.« Nato mu pomagaj najti načine, da si to zapomni in pri tem vztrajaj – lahko mu na primer napišeš na listek in ga pustiš na vidnem mestu, ali mu škatlo za malico pustiš na vidnem mestu v kuhinji. 

Če otrok ne bo izpraznil in očistil svoje škatle, naj sam pripravi malico, kar je odlična priložnost za učenje. 

Pozitivna vzgoja zagovarja spoštljiv odnos, ki je zgrajen na jasnih pričakovanjih. Ko otroci čutijo močno vez s starši, se bodo lepše obnašali in zrastli v močne, samozavestne, skrbne in odgovorne odrasle.