---

Ta dva pojma sta na videz nepovezana. Pa vendar sta zelo podobna. Na nek način.

1. Vsak začetek je težak

Z vidika nekoga ki je izkušen starš, je imeti dojenčka povsem enostavno – tako kot štetje do deset. Pa ni. Čeprav imajo dojenčki zelo omejen sistem opravil (eat, sleep, poop, repeat), pa je vseeno prehod od 2 na 3 člansko družino velik. Tudi stresen. Ko se k mešanici vsega pridružijo nepotrebni nasveti vseh vseznalcev, ultra občutljivi hormoni, po možnosti še poporodna otožnost, se zdi naloga težka. Sedaj, ko kot bolj izkušena mama, gledam nazaj na čas, ko sem bila mama enega, si mislim: »zakaj mi je bilo tako težko? Saj je povsem enostavno!«.

Ampak enostavno je sedaj. Takrat ni bilo. Ko gledaš iz 6. razreda na račune 2 plus 3 se ti zdi vse otročje lahko. V prvem razredu pa niti ne.

2. Temelji so najpomembnejši

Pri matematiki so pomembni temelji. Pomembno je, da se v prvih treh letih šolanja otrok dobro nauči množenja, seštevanja in odštevanja.  Pri množenju do 100, res nima časa premišljevati ali je 5 krat 6 30 ali 56.

Podobno je z materinstvom. Mame damo otrokom temelje. Najbolj pomembne smo prvih pet let otrokovega življenja. Takrat imamo največjo moč vplivanja. Če smo oblikovale dobre temelje, bo tak otrok lahko šel v svet in bo uspešen. Tudi temelje se da popraviti, če smo kje pri vzgoji naredili napako. A za popravo teh temeljev bo otrok rabil petkrat več časa ko bo odrastel, kot če naredimo prav sedaj.

3. Vaja, vaja in še enkrat vaja

Sama z matematiko nisem imela sreče. Potrebovala sem ogromno dela, da sem dobivala dvojke in trojke (in ja, enkrat je padla štirica). Z vajami sem zapolnila ogromno zvezkov. Ko sem bila zadnjič na domačem podstrešju, se kar nisem mogla načuditi, koliko zvezkov polnih z računi sem naredila. S samo matematiko k sreči nimam več opravka, vztrajnost in potrpežljivost pa je vsekakor nekaj, kar sem odnesla iz te življenjske lekcije.

Pri materinstvu pa je podobno. Vaja, vaja in še enkrat vaja. Razvajenost pomeni namreč točno to – premalo ali nič vaje. Te vaje pa kdaj izgledajo kot sizifovo delo. Kdaj se mi zdi da se ponavljam kot stara plošča. Spet drugič sem zadovoljna, ker vidim, da gredo sedaj določene stvari hčerki lažje. Veliko ponavljanja, veliko opozarjanja vse z namenom, da bi hčerko vzgojila v solidnega človeka.

4. Zahtevnost raste

Pri matematiki je to zelo logično. Od prvih desetih števil, do 100, 1000 in še in še ničel. In potem vedno bolj kompleksna snov.

Pri materinstvu je podobno. Ko se rodi dojenček se rodi tudi mama. Ki na začetku ne ve praktično nič. K sreči na začetku večina dojenčkov cele dneve praktično prespi. Spanja je potem postopno vedno manj, aktivnosti pa vedno več. O tem govori reklo – mali otroci male skrbi, veliki otroci – velike skrbi (a tega raje ne govorite mladi mami – ima več kot dovolj dela s svojimi »malimi« skrbmi). Čeprav morda z vidika izkušenega starša skrbi novopečenega starša izgledajo majhne, pa so te skrbi vse kar le-ta v tem trenutku zmore. Bolj ko bo zorel kot starš, bolj zahtevne izzive bo prejemal in jih tudi zmogel.

5. Vse mine

Trenutki, ko sem bila pred tablo in sem morala pred celim razredom reševati račune.. so se vlekli celo večnost. Prav tako dolge ure nad knjigami. Pa je sedaj mimo. Če ne bi pisala tega bloga, se verjetno ne bi spomnila na matematiko. Razen kdaj v sanjah.

Podobno je tudi z materinstvom. En dva tri pa bo vsega konec. Porodniška se že počasi bliža koncu. Tudi neprespanih noči bo enkrat konec (upam), tudi vrtca, sestavljank, igre Osliček kdo te jaha, zakajev in poganjalčka. Mimo bo. Otroci bodo zrasli, sedaj pa moram čimbolj izkoristiti ta čas- ki mi že počasi uhaja med prsti.

6. Snovi je veliko in s tem veliko možnosti padcev in uspehov

Matematika je širno področje. Čeprav so stvari povezane med seboj in je pri veliko poglavjih tako, da težave na prvi stopnji pomenijo težave tudi na naslednji, pa je vsekakor veliko različnih področij. Sama sem bila dobra v statistiki, aritmetiki, enačbah, sinusih in cosinusih,logaritmih… Obupno slaba pa v kotih in v vsem kar je zahtevalo risanje. In če se tako tudi v mojem najtežjem predmetu da najti lažje lekcije, je podobno tudi v materinstvu.

Nekatere matere so idealne v dojenčkasti fazi, druge bolj navdušuje obdobje malčkov, tretjim gredo na živce igre in neskončni zakaji, četrte so idealne mame najstnikov. V vseh fazah se mame učimo. Ker smo konec koncev vse nove v tem. Pri tem nam gredo ene snovi boljše, druge slabše. Da bomo naredile zaključni izpit pa bomo videle šele čez 30 let. Otroci k sreči ne rabijo popolnih mam. Rabijo dovolj dobre mame in tudi malo frustracij da se okrepijo. Še dobro.

Za Nosečko piše mamica Mojca Jereb
https://dushica83.wordpress.com/