Zadnjič sem pisala o tem, kako fino je v naši drzavi imeti otroke. In je res. Sploh, če se primerjamo z Ameriko zmagamo na celi črti. Ampak … No, vedno je kak ampak.

Danes smo bili pri krstu. Opazovala sem to mlado žensko kako je super poskrbela za dojenčka in pomislila. Jo čaka služba po porodniški? Če jo bo služba čakala, bo delodajalec imel razumevanje za ogromno izostankov, ki jih bo povzročilo prvo leto vrtca? Pa za morebitno ponovno porodniško čez nekaj let?

Premišljevala sem, koliko žensk okoli sebe poznam, ki imajo službo za nedoločen čas. Nekaj jih je, a še vedno premalo. Potem so še ženske, ki so žrtvovale svoje kariero in sprejele lažje delo, da lažje skrbijo za družino. Edine prave razmere so tiste v katereih se brezskrbno odločiš za otroka, ker veš da si varen. Kar je drugega ni vredu. In takih služb je trenutno kar večina. In ponavadi so na teh položajih … ženske. Moški položaji so avtomatsko bolj varni. Slišala sem že za ženske, ki so izgubile službo, ker se je delodajalec raje odločil za kandidata, ki je imel manj bolniških kot ona. Sama sem tudi že izgubila na razgovoru, ker sem povedala, da sem noseča.

Če ti služba ni zelo všeč, je to morebiti še vredu. Se pač ne boš zelo sekiral če ne boš šel nazaj. Če imaš moža ki prinese dovolj denarja domov tudi ne. Prav tako, če si kot jaz med zelo iskanimi profili in se ne bojiš, da ne bi ostal brez službe. Sicer pa je to kar malo strašljivo. Si upaš spet zanositi in tvegati? Kaj pa če morda ne dobiš brž nove službe? Kaj če že tako zaslužiš minimalno?

V pridigi za veliki šmaren je prevladovalo spet to. “Imejte več otrok.” Seveda, to je zelo enostavno reči. Ni pa enostavno vzgajati otrok. Kaj šele biti prepuščen takim težkim odločitvam.

Upam, da bo mladi ženski uspelo. Pa tudi vsem nam ostalim. Res je veliko že narejenega. Res je že veliko dobrega. A še vedno je potrebno veliko dela.

Avtor: Mojca Jereb, Specialna pedagoginja / Objavljeno dne 21. 8. 2018