---

Prehod iz plenic na kahlico je eden tistih mejnikov, ki se ga starši veselimo – dokler ne ugotovimo, da samostojna uporaba kahlice še ne pomeni tudi samostojne higiene. Otroške roke so hitre, potrpežljivost nekoliko manj, »sam bom!« pa pogosto pride veliko prej kot spretnost, ki je zares potrebna.

Prav zato je obdobje navajanja na kahlico tudi pravi čas, da otrok počasi začne usvajati navade, ki ga bodo spremljale še dolgo.

Nežnost je pomembna tudi, ko plenic ni več

Ko otrok začne uporabljati kahlico ali stranišče, se način nege spremeni, občutljivost kože pa ne izgine čez noč. Prepogosto ali grobo brisanje lahko kožo po nepotrebnem obremeni, zato je pomembno, da je čiščenje nežno in temeljito.

Otroku pokažimo, da ni pomembno, kako hitro je končal, ampak da se očisti dobro in brez močnega drgnjenja. Pri deklicah je pomembno tudi, da se naučijo pravilnega brisanja od spredaj nazaj.

In če na začetku potrebuje pomoč? Povsem normalno. Samostojnost pride postopoma.

Suh papir ni vedno najlažja rešitev

Verjetno poznaš situacijo: otrok je svoje na kahlici že opravil, pri brisanju pa se stvari nekoliko zapletejo. Suh toaletni papir je pri trdovratnejših ostankih lahko manj učinkovit, otrok zato briše večkrat in močneje, občutljiva koža pa tega ni vedno vesela.

Takrat lahko pride prav vlažni toaletni papir. Omogoča nežnejše čiščenje in je lahko tudi priročen vmesni korak med obdobjem, ko za vso nego skrbijo starši, in časom, ko otrok higieno že povsem obvlada sam.

Nežna pomoč pri vsakodnevni higieni

Novi to.to vlažni toaletni papir z izvlečkom kamilice je namenjen čiščenju otroške ritke po uporabi kahlice ali stranišča, uporaben pa je tudi pri negi dojenčkove ritke v pleničkah.

Narejen je iz 100 % celuloze, brez dodanega parfuma, robčki pa so biorazgradljivi in splakljivi. Pri vsakodnevni uporabi štejejo tudi majhne praktične stvari: lističi se lepo in posamično izvlečejo, kompaktno zapiranje pa omogoča preprosto uporabo pakiranja.

Spoznaj novi to.to vlažni toaletni papir >

Naj otrok sodeluje

Če želimo, da bo otrok nekoč za higieno poskrbel sam, ga moramo tega tudi naučiti. Namesto da vse naredimo namesto njega, ga vključujmo postopoma.

Naj najprej sam vzame listič. Pokažimo mu, koliko jih potrebuje in kako naj se pravilno obriše. Na začetku lahko za njim preverimo oziroma mu pomagamo, sčasoma pa mu prepustimo vedno več.

Pri tem ni potrebe po pritisku. Tako kot pri navajanju na kahlico tudi pri samostojni higieni otroci potrebujejo različno veliko časa.

In potem še roke

Ena navada pa naj bo od začetka vedno enaka: po kahlici ali stranišču si umijemo roke.

Milo, voda in dovolj časa za temeljito umivanje so pomemben zaključek celotne rutine. Pri manjših otrocih pomaga, če je umivanje rok vedno povezano z istim zaporedjem – kahlica, brisanje, splakovanje in nato roke. Kar je sprva treba ponavljati vsak dan, sčasoma postane nekaj povsem samoumevnega.

Majhni koraki do velike samostojnosti

Navajanje na kahlico ni tekmovanje in tudi samostojna higiena se ne zgodi v enem dnevu. Kakšen dan bo šlo brez težav, naslednji dan bo otrok spet potreboval pomoč.

Pomembneje od popolnosti je, da ima dovolj časa, miru in preprosto rutino, ki jo lahko postopoma osvoji.

Ker so na koncu prav te majhne vsakodnevne navade tiste, iz katerih zraste velika stvar: »Znam sam.«