Ples prebuja življenje. Ples se rodi v vsakem otroku. Z gibanjem raziskuje sebe in svet, ki ga obdaja. Igra se z gibanjem lastnega telesa. Gibalno ustvarjanje in ples pozitivno vplivata že na najzgodnejši otrokov razvoj, tako na telesnem, kot na emocionalnem in duševnem področju. Za ples ni nikoli prezgodaj. Z malčki lahko plešemo še preden dobro shodijo, pravzaprav že od rojstva. Tenkočuten odziv in prilagajanje staršev na otrokovo nebesedno govorico, interakcija in utelešen dialog z njim je temelj in bistvo zdravega razvoja otroka.

Človek je ustvarjen za gibanje. Že dojenčki se na glasbo spontano odzivajo z gibanjem. Skozi svoje telo doživljamo svet okrog sebe, skozi telo se odraža naš odnos do sebe, do drugih in do sveta. S telesom govorimo, sporočamo in ne potrebujemo besed za medsebojno sporazumevanje.

Otroci so v gibalnem izražanju povsem svobodni, saj je to zanje primaren in naraven način izražanja, ki jih sprošča, osrečuje, uravnoveša in zadovoljuje. Preko gibanja napredujejo na vseh področjih svojega razvoja. Če želimo, da se bodo pravilno razvijali, jim moramo omogočiti dovolj pogosto in dovolj intenzivno gibanje. To jim seveda omogočajo različne telesne aktivnosti. Ples je umetnost, kjer lahko otroci v največji meri sodelujejo z lastno angažiranostjo in ustvarjalnostjo. Pri plesu gibanje ni samo sebi namen, vedno je prisotno čustveno doživljanje, notranje dogajanje, sporočanje in ustvarjanje s svojim telesom.

Zakaj je tako pomembno, da otrok od najzgodnješega obdobja pleše?

• S plesom otroci na vabljiv, igriv, prijeten in ustvarjalen način
• izboljšujejo svoje zdravstveno stanje in splošno odpornost,
• razvijajo pravilno držo in telesne sposobnosti,
• koordinacijo telesa, ravnotežje, moč in gibljivost.
• Spoznavajo sebe in svoje telo ter ozaveščajo svoj osebni prostor in druge v prostoru.
• Na eni strani večje obvladovanje in na drugi večja sproščenost telesa pospešita govorni razvoj otroka, preko opisovanja načinov gibanja pa otrok bogati besedni zaklad. Če je otrokovo gibanje omejeno, je omejeno tudi njegovo obvladovanje gibanja in s tem njegova samokontrola. Pri zavedanju lastnega telesa je nadzorovano tudi njegovo vsakdanje vedenje.
• Še več, skozi ustvarjalne gibalne aktivnosti na nevsiljiv način spodbujamo in privzgajamo pomembne vrednote, kot so usmerjena pozornost, vztrajnost, pogum in samostojnost.
• Otrokom omogočamo, da razvijajo ritmični posluh, spoznavajo različno glasbo in se telesno odzivajo nanjo.
• S plesom si otroci ne bogatijo le gibalnih izkušenj, temveč spoznavajo in se zavedajo svojih čustev in občutij, pridobivajo podobo o sebi, hkrati pa se učijo spoznavanja čustev drugih, kar vpliva na pozitivne medsebojne odnose.
• Kljub individualnosti je ples tudi skupinsko delo, otrok vzpostavlja stike z drugimi in se spontano prilagaja skupini, sodeluje z vrstniki, uči se sodelovanja, spoštovanja in sprejemanja različnosti, premaguje sramežljivost, nesproščenost in si krepi samozavest.

Dalcroze, veliki učitelj gibalne in ritmične vzgoje, je zapisal: »Zgodnje otroštvo je obdobje  improvizacije,  to je spontane  ustvarjalnosti.«

Neva Kralj

Avtor: Neva Kralj, plesna pedagoginja, spec. pomoči z umetnostjo RPGT / Objavljeno dne 18. 9. 2019