Nosečnost in čas po porodu sta izjemni obdobji z veliko spremembami v življenju ženske. Žensko telo ima čudovite sposobnosti prilagajanja v času nosečnosti, da ustvari čudež narave. Najbolj očitna sprememba v nosečnosti na vzven je vsekakor rast trebuščka, čemur se prilagajajo tudi trebušne mišice, da se raztezajo in na ta način omogočijo rast ploda. Regeneracija po porodu pa tudi omogoči okrevanje trebušnih mišic. Včasih pa žal ne gre vse tako enostavno kot si želimo. Nosečnost in porod sta povezana s spremembami, ki vplivajo na zdravje, funkcijo in videz ženskega telesa in ena izmed takih sprememb je tudi prekomeren razmik trebušnih mišic (diastaza rectusov).

Razmik trebušnih mišic? Kaj je to?

Gre za prekomeren razmik med levo in desno stranjo trebušne mišice rectus abdominis (poznana tudi kot »6 packi«, radijatorčki«). Razmik se zgodi v vezivnem tkivu, ki ga imenujemo linea alba in poteka od prsnice vse do sramnice. Med nosečnostjo je raztezanje tega vezivnega tkiva povsem naraven pojav, ki se zgodi zaradi rasti ploda, in ga ne moremo preprečiti.

Kako preverimo razmik trebušnih mišic?

Če je razmik večji od 2,5 cm oz. dveh prstov, govorimo o diastazi/prekomernem razmiku trebušnih mišic. Najpogosteje to opazimo kot greben vzdovž linee albe, ko se dvignemo iz leže v sede, občuti pa se, kot da trebuh nima dovolj opore in da notranji organi silijo naprej.

7 najpogostejših zmot o razmiku trebušnih mišic:

1. Diastaza je samo estetski problem.
Res je, da ima diastaza vpliv na izgled trebuha. Pogosto izgleda kot nosečniški trebušček, ki ostaja še mesece po produ, vendar to ni samo estetski problem. Diastaza vpliva na funkcijo trebušnih mišic in posledično na slabšo stabilnost medenice, hrbtenice, kar lahko povzroča bolečine, težave pri prebavi in v medeničnem dnu. Vsekakor bo okrevanje diastaze pripomoglo k lepšemu izgledu trebuha po porodu do neke mere, vendar se moramo zavedati, da lep trebuh ni samo raven in z ozkim pasom. Normalni videzi trebuha so si različni, tako kot smo si mi različni med seboj.

2. Diastazo v času nosečnosti lahko preprečimo.
Raziskave kažejo, da ima večina nosečnic v zadnjem tromesečju prekomeren razmik trebušnih mišic.  Če pomislimo, da se raztezanje vezivnega tkiva, linee albe, zgodi zaradi rasti ploda, ali je to sploh smiselno preprečiti? Seveda ne, ker ne želimo, in k sreči ne moremo, preprečiti naravnega širjenja trebušne stene. Kar lahko naredimo v času nosečnosti, je to, da izbiramo telesne dejavosti, ki ne povzročajo poslabšanja stanja ter večajo zavedanje/občutenje mišic trupa.

3. Diastazo odpravimo z nekaj minut vadbe na dan.
Pravilne vaje, predvsem pa način izvedbe vaj, vsekakor pripomorejo k izboljšanju diastaze, vendar se moramo zavedati, da nekaj minut vadbe na dan, ne bo vplivalo na funkcijo mišic ostalih 23 ur. Gibanje skozi cel dan je pomembno in v vsakdanjiku mamice je veliko možnosti za boljšo funkcijo trebušnih mišic.

4. Diastaza je »pozdravljena«, ko razmika ni več.
Pri diastazi ne gre samo za širino razmika, ampak predvsem za kvaliteto vezivnega tkiva (linee albe). Ni nujno, da se razmik povsem odpravi, bolj pomembno je, da se vezivno tkivo primerno napne, ustvari tenzijo, in s tem optimalno prerazporedi obremenitve na telo. Če je kvaliteta vezivnega tkiva dobra, manjši razmik pa ostaja, govorimo o funkcionalni diastazi.

5. Pogosti stavki: »Varne vaje za diastazo«, »Nikoli več ne delaj trebušnjakov.«
Pri obravnavi diastaze želimo povrniti optimalno funkcijo trebušnih mišic. Funkcija pa je odvisna od tega kaj želiš početi. Pri nekaterih bodo najenostavnejše »varne« vaje povzročile določene simptome, zato je potrebno program vaj pripraviti in stopnjevati individualno. Nekatere mamice pa imajo željo ponovno hoditi na aerobiko, pilates, kjer se izvajajo tudi »trebušnjaki«. Seveda v začetku obravnave diastaze ne začnemo s tem, ampak z individualnim stopnjevanjem in napredovanjem, lahko trebušne mišice pripravljamo na večje obremenitve.Če se pri kateri koli vaji pojavi zadrževanje dihanja, izbočenje trebušne stene, greben, bolečina, občutek siljenja notranjih organov na vzven ali navzdol, pomeni, da mišice še nimajo optimalnega motoričnega vzorca, in ta vaja še ni primerna. Vsekakor obstajajo bolj in manj primerne vaje, vendar jih je vedno potrebno individualno izbrati glede na posameznikov cilj in kvaliteto vezivnega tkiva med samo vajo.

6. Ne nosi »steznika«, mišice se bodo polenile.
Trebušni pas lahko veliko pripomore pri večjih diastazah in pri zelo nefunkcionalni trebušni steni. Z njim se mišice ne bodo polenile, ampak bodo dobivale večjo spodbudo za aktivacijo. Seveda pa je predpogoj pravilna izbira in uporaba trebušnega pasu.

7. Operacija reši diastazo.
Velika večina diastaz ne potrebuje operacije in se jih uspešno pozdravi s primerno strategijo, vajami in vztrajnostjo. Žal ni pravila, ki bi določal, za koliko centimetrov razmika je potrebna operacija. Potrebno pa se je zavedati, da operacija fizično zmanjša razmik med trebušnimi mišicami, samo funkcijo mišic pa ne povrne in je po tem tudi potrebna postopna nadzorovana rehabilitacija.

Pomembno!
Če si mamica (ne glede na mesece, leta od poroda) in opažaš kakšnega od simptomov diastaze (bolečine, greben, pritisk navzven), je priporočljivo, da se o tem pogovoriš z zdravnikom in/ali fizioterapevtom, ki ti lahko svetuje primerne ukrepe za izboljšanje stanja.

Avtor: Anja G. Filiplič, dipl. fiziot., vaditeljica pilatesa / Objavljeno dne 15. 11. 2017