Otrok se sredi noči zbudi z nenavadnim, glasnim kašljem, ki zveni skoraj kot pasji lajež. Glas je hripav, pri vdihu pa lahko zaslišite še grob, piskajoč zvok. Tak napad starše pogosto zelo prestraši, vendar gre pri večini otrok za virusno okužbo zgornjih dihal, imenovano krup oziroma akutni laringotraheitis.
V pogovornem jeziku starši pogosto uporabljamo izraz laringitis, vendar pri značilnem lajajočem kašlju pri majhnih otrocih okužba običajno ne prizadene le glasilk, ampak tudi zgornji del sapnika.
Najpogosteje se pojavlja pri otrocih med približno 6. mesecem in 3. letom starosti. Ker imajo majhni otroci že sicer ozke dihalne poti, lahko že manjša oteklina povzroči izrazit hripav kašelj in oteženo dihanje.
Kako prepoznamo krup oziroma laringitis pri otroku?
Najbolj značilen je suh, globok in lajajoč kašelj, ki ga starši pogosto primerjajo z laježem psa ali oglašanjem tjulnja.
Otrok je lahko tudi hripav, pred napadom pa ima nekaj dni znake običajnega prehlada – izcedek iz nosu, blago temperaturo ali kašelj.
Pri nekoliko močnejšem otekanju se pojavi stridor. To je grob, visok zvok, ki ga slišimo predvsem pri vdihu. Stridor ni enako kot piskanje iz pljuč pri astmi.
Pomembno je predvsem, ali se stridor pojavlja samo med jokom in kašljanjem ali tudi takrat, ko otrok mirno sedi oziroma počiva.
Stridor v mirovanju je znak težjega poteka in zahteva zdravniško oceno.

Kaj storiti, če se otrok ponoči zbudi z lajajočim kašljem?
Najprej otroka vzemite v naročje in ga poskusite čim bolj umiriti. Jok in strah povečata napor pri dihanju, zato so lahko simptomi takrat še izrazitejši.
Otrok naj bo med napadom v pokončnem položaju, če mu tako bolj ustreza. Ne silite ga, da bi ležal.
Če normalno požira in nima večjih težav z dihanjem, mu lahko ponudite nekaj požirkov tekočine.
Nekateri starši opazijo izboljšanje, ko otrok nekaj minut diha hladen zunanji zrak. To lahko poskusite, če je zunaj hladneje, vendar otroka primerno oblecite. Hladen zrak ni nadomestilo za zdravniško pomoč, če otrok težko diha ali ima stridor tudi v mirovanju.
Vdihavanje vroče pare danes ni priporočljivo kot standardno zdravljenje krupa. Dokazi, da pomaga, so slabi, vroča para pa lahko pri otroku povzroči opekline.
Zakaj je lajajoč kašelj pogosto hujši ponoči?
Za krup je zelo značilno, da se simptomi zvečer in ponoči okrepijo. Otrok se lahko čez dan zdi skoraj zdrav, nato pa se ponoči nenadoma zbudi z značilnim kašljem.
Pri večini otrok so najtežji prvi dve ali tri noči, nato se simptomi postopoma umirjajo.
Lajajoč kašelj lahko sicer vztraja več dni.
Kaj je stridor?
Stridor je grob, nekoliko žvižgajoč oziroma hripav zvok, ki nastane zaradi zožitve zgornjih dihalnih poti in ga običajno slišimo predvsem pri vdihu.
Če se pojavi samo takrat, ko otrok joka, kašlja ali je razburjen, gre lahko za blažjo obliko krupa.
Če ga slišite tudi, ko je otrok povsem miren, je zožitev dihalne poti izrazitejša in otrok potrebuje zdravniško oceno. Pri oceni resnosti niso pomembni samo glasnost stridorja, temveč tudi otrokovo dihanje, barva kože, obnašanje in utrujenost.
Kdaj mora otrok k zdravniku?
Če ima otrok značilen lajajoč kašelj, je smiselno kontaktirati pediatra, posebej pri prvem takem napadu.
Zdravnik lahko pri krupu predpiše kortikosteroid, najpogosteje deksametazon, ki zmanjšuje oteklino dihalnih poti. Pri težjih oblikah se lahko v zdravstveni ustanovi uporablja tudi inhalacija adrenalina.
Antibiotiki pri običajnem virusnem krupu ne pomagajo.

Kdaj takoj poklicati 112?
Takoj poiščite nujno medicinsko pomoč, če otrok:
- izrazito težko diha,
- ima stridor tudi med mirovanjem in se stanje slabša,
- pri dihanju močno ugreza kožo med rebri, pod rebri ali nad prsnico,
- postaja modrikast ali siv okoli ust,
- je nenavadno zaspan, mlahav ali se slabo odziva,
- zaradi težkega dihanja ne more govoriti, jokati ali piti,
- se močno slini in težko požira,
- je zelo vznemirjen in ga zaradi težkega dihanja ne morete pomiriti.
Posebej resen znak je otrok, ki je bil prej zelo nemiren zaradi dihanja, nato pa postane nenavadno tih in izčrpan. To lahko pomeni, da se zaradi napornega dihanja utrujajo dihalne mišice.
Kako ločiti blag krup (akutni laringitis) od težjega napada?
Pri blagem krupu ima otrok značilen lajajoč kašelj in hripav glas, vendar med mirovanjem normalno diha in nima stridorja.
Pri zmernem poteku se lahko pojavi stridor tudi v mirovanju in otrok začne bolj vidno uporabljati mišice prsnega koša in vratu za dihanje.
Pri težkem poteku otrok izrazito težko diha, močno ugreza prsni koš, je nemiren ali postaja zaspan, lahko pa spremeni tudi barvo kože. Takšno stanje zahteva nujno pomoč.
Ali je krup nalezljiv?
Krup najpogosteje povzročajo respiratorni virusi, zato se okužba širi podobno kot prehlad – s kapljicami pri kašljanju in kihanju ter prek rok in predmetov.
Otrok naj ostane doma, dokler ima vročino oziroma se ne počuti dovolj dobro za običajne aktivnosti.
Pomagajo redno umivanje rok, kašljanje in kihanje v robček ali komolec ter izogibanje tesnim stikom z bolnimi osebami.
Kako dolgo traja laringitis oziroma krup?
Najizrazitejši simptomi običajno trajajo nekaj dni. Pri številnih otrocih so prve noči najtežje, nato se lajajoč kašelj postopoma zmanjšuje.
Če težave z dihanjem trajajo, se ponavljajo ali se stanje po začetnem izboljšanju ponovno izrazito poslabša, naj otroka pregleda pediater.
Pogosta vprašanja
Ali pri laringitisu pomaga hladen zrak?
Nekateri otroci se po nekaj minutah na hladnem zraku počutijo bolje. Poskusite lahko, vendar to ni nadomestilo za zdravniško pomoč pri težkem dihanju ali stridorju v mirovanju.
Ali pomaga para v kopalnici?
Vročega parnega inhaliranja ne priporočamo. Ni dovolj dokazov, da pomembno izboljša krup, obstaja pa nevarnost opeklin.
Ali lahko otrok zaradi krupa preneha dihati?
Hude oblike so redke, vendar lahko izrazita oteklina zgornjih dihalnih poti resno ovira dihanje. Zato je pomembno prepoznati stridor v mirovanju, ugrezanje prsnega koša, spremembo barve kože in izčrpanost.
Se laringitis lahko ponavlja?
Da. Nekateri otroci imajo krup ob več različnih virusnih okužbah, zlasti v prvih letih življenja. Če se napadi pogosto ponavljajo ali se pojavljajo zunaj običajne starosti, se posvetujte s pediatrom.
Informacije v članku so splošne narave in ne nadomeščajo pregleda ali posveta s pediatrom. Če otrok težko diha, ima stridor v mirovanju, postaja moder, izrazito zaspan ali težko požira, poiščite nujno medicinsko pomoč.