Uvajanje goste prehrane. Kako, kdaj in s čim začeti so zagotovo misli vsakega starša, ko pride čas, da otroček poskusi prve žličke oziroma koščke goste hrane.

Najprej je pomembno vedeti,da je vsak otrok unikat, kar pomeni, da vsak otrok pri različni starosti pokaže, da je pripravljen še na kaj drugega kot le na mleko. Načeloma strokovnjaki s tega področja priporočajo, da se uvajanje goste prehrane začne ne pred 17. in ne po 26. tednu otrokove starosti. Svetovna zdravstvena organizacija pa predlaga, da se z uvajanjem počaka do dopolnjenega šestega meseca starosti.

Samostojno držanje glavice pokonci, samostojno sedenje brez opore, razvijanje pincetnega prijema, želja po prijemanju hrane so znaki, da lahko poskusite z uvajanjem goste prehrane. Če je otrok res pripravljen, pa boste prepoznali tudi tako, ali otroček prvi košček oziroma žličko hrane lepo pogoltne. V kolikor bo hrano z jezičkom porinil nazaj ven, to pomeni, da še ni pripravljen na gosto hrano, saj še ni prerasel refleksa izplazenja jezička.

Pri uvajanju goste prehrane se lahko odločite za kašice, torej pretlačeno oziroma pasirano hrano, lahko pa uvajate po tako imenovani BLW metodi. Baby Led Weaning metoda stremi k temu, da malčku ponudimo “finger-food” in mu s tem omogočimo, da hrano raziskuje sam, s prijemanjem hrane, okušanjem, spoznava barve, vonj, obliko in teksturo hrane. Pri tej metodi morate biti pripravljeni, da bo kar nekaj hrane pristalo na tleh in na vašem malčku, a je njegovo veselje ob okušanju in packanju neprecenljivo.

Nova živila oziroma okuse je dobro ponuditi v prvi polovici dneva, saj se bo tako morebitna reakcija na živilo pokazala do večera in ne ponoči. Posamezno živilo uvajamo najmanj 3 dni zaporedoma in če ga malček sprejme brez težav, je živilo uvedeno in lahko začnemo z uvajanjem novih okusov.

Prvi mesec ali dva je namenjen okušanju hrane, ne pričakujte, da bo otrok že prvi dan pojedel poln obrok, dovolj je, da poskusi žličko ali dve. Prebavni sistem se namreč še navaja na nove okuse, strukture in sestavine, zato je pomembno postopno uvajanje.

Priporočam, da začnete z uvajanjem sezonske zelenjave. Zelenjava je namreč lahko prebavljiva, poleg tega pa bolj ali manj nevtralnega okusa. Če boste začeli s sadjem, se lahko ujamete v past, da zaradi sladkega sadja, otrok zelenjave ne bo sprejel. Zato naj bo prvi mesec namenjen uvajanju zelenjave. Za prve žličke je odlična izbira bučka, ki jo v različnih sortah dobimo skozi celo leto. Tako lahko otroku skuhate zeleno bučko, muškatno, hokaido ali katerokoli drugo sorto buč. Prvo kašico lahko pripravite tudi iz korenčka, a slednjega ne priporočam, v kolikor ima vaš malček težave z zaprtjem.

Po tridnevnem uvajanju, bučki dodajte krompir in čajno žličko 100%, hladno stiskanega olja. In sicer je dodajanje olja smiselno zato, ker malčki v tem obdobju potrebujejo več maščob in energijsko bogatejše obroke, z dodajanjem olja pa obrok obogatimo z nenasičenimi maščobnimi kislinami skupine omega 3 in omega 6.

V obdobju od 4. do 6. meseca, lahko v malčkovo prehrano uvedete vso zelenjavo, ki ne napenja (stročnice) torej bučke, cvetačo, korenje, brokoli, ohrovt, koromač, zelena, por, čebula, koleraba, špinača, blitva, mlado zelje, pastinak.

Ko začnemo z uvajanjem sadja pa malčkovo prehrano obogatimo z jabolki, hruškami, banani, slivami, breskvami, brusnicami in kakijem. Lahko pa kašice popestrite in osladite tudi s suhim sadjem. Pred prvim letom starosti je zaradi zmanjšanja možnosti za nastanek alergij dobrodošlo v malčkovo prehrano uvesti tudi oreščke, za začetek so najboljša izbira orehi in lešniki, saj te lahko naberemo v domačem okolju.

Glede uvajanja jajc je več različnih nasvetov. So pa zadnje študije pokazale, da je smiselno uvajanje beljaka pred 1. letom starosti, saj tako zmanjšamo možnost za pojav alergije. Priporočam, da pri 6. mesecih najprej ponudite rumenjak trdo kuhanega jajca, čez 5 dni, v kolikor ni bilo reakcije pa celo trdo kuhano jajce. Dobrodošlo je, če uporabite jajca iz eko pašne perutnine. Slednja namreč vsebujejo idealno razmerje omega tri in omega 6 maščobnih kislin. Pri hlevski ali baterijski reji jajc je namreč prisotna tudi uporaba raznoraznih antibiotikov in pesticidov, poleg tega pa imajo jajca industrijsko rejenih živali občutno manj vsebnosti vitamina D3 in maščobnih kislin omega 3. Pri tovrstni reji jajc je tudi večja možnost okužbe s salmonelo.

Pri uvajanju moramo biti pozorni tudi na vnos C vitamina, ki poskrbi za boljšo absorpcijo železa, slednji pa je ključnega pomena pri tvorbi hemoglobina. Da bo absorpcija železa kar se da uspešna, v brezmesne jedi dodajte vir vitamina C.  Absorpcija železa iz virov živalskega mesa je namreč hitrejša in uspešnejša, železo rastlinskega izvora pa se težje absorbira v krvi. Tudi jajce spada v tako imenovane nehemske vire železa, zato je smiselno, da dodamo vir C vitamina, na primer čajno žličko sadne kašice ali pa nasekljan svež peteršilj.

Najprej se uvaja belo, nato rdeče meso in sicer najprej uvedemo 10g mesa, ki ga postopoma stopnjujemo, dokler v obroku ni do 50g mesa. Meso naj bo na jedilniku dva do trikrat tedensko, saj je meso glavni vir železa v malčkovi prehrani.

Že dolgo velja prepričanje, da naj bi se gluten uvajalo med 6 in 7. mesecem, a vedno več je ugotovitev, da starost otroka pri uvajanju glutena nima vpliva na razvoj celiakije. Žita z glutenom tako lahko uvedemo kadarkoli, je pa smiselno, da na začetku ponudimo brezglutenska žita (ajda, proso, koruza, riž), da se prebavni sistem vašega malčka navadi na žita, šele nato pa ponudite tudi žita z glutenom. Lahko začnete s piro (pirin zdrob, pirini kosmiči) ali ovsom (ovseni kosmiči, ovseni zdrob), ki ju sprejemajo tudi nekatere osebe s celiakijo, nato pa uvedete še preostala žita z glutenom. (pšenica, ječmen, rž…)

Mlečne izdelke lahko kot del prehrane postopno vključite v malčkovo prehrano, ko imate enkrat že uvedeno sadje, zelenjavo in žita. Mlečni izdelki naj bodo polnomastni in zorjeni, po možnosti domači, od bližnjega kmeta.

Za popestritev malčkovih obrokov lahko uporabite tudi začimbe. Zvezdasti janež, kumina, kardamom, cimet in vanilija so začimbe, ki jih lahko v malčkovo prehrano vključimo že na samem začetku. Nato pa postopoma dodajamo še druge začimbe. Še posebej odlična izbira je timijan, saj je odličen vir železa in zato zelo dobrodošel kot začimba za vse, ki imajo v krvi nizko raven železa. Namreč, s 100g timijana za kar 218% pokrijemo dnevne potrebe odraslega človeka po železu. Z uporabo šetraja in kumine v malčkovih obrokih pa poskrbimo, da malčke ne mučijo vetrovi.

Živila oziroma sestavine, ki jih do prvega leta naj ne bi vključevali v malčkovo prehrano pa so sol, sladkor, med  in kravje mleko kot samostojni napitek. Soli in sladkorja namreč malčkovo telo ne potrebuje oziroma ga dobi zadostne količine že preko materinega ali adaptiranega mleka.

Avtor: Lara Bevk, gurmancekgal.blogspot.si / Objavljeno dne 16. 3. 2017