---

Peta otroška bolezen oziroma infekcijski eritem je virusna okužba, ki jo povzroča parvovirus B19. Pri otrocih jo najlažje prepoznamo po izrazito rdečih licih in mrežastem izpuščaju po telesu. Pri večini otrok poteka blago in brez posebnega zdravljenja, nekoliko več previdnosti pa zahteva v nosečnosti, saj se lahko virus v redkih primerih prenese tudi na plod.

Če ste noseči in ste bili v tesnem stiku z otrokom, pri katerem je bila potrjena peta bolezen, o tem obvestite svojega ginekologa. S krvnim testom je mogoče preveriti, ali ste okužbo že preboleli in imate zaščitna protitelesa oziroma ali gre za svežo okužbo.

Kaj je peta otroška bolezen?

Peta otroška bolezen, strokovno erythema infectiosum oziroma infekcijski eritem, je okužba s parvovirusom B19. Najpogostejša je pri otrocih, vendar se lahko okužijo tudi odrasli. Pri zdravih otrocih bolezen praviloma mine sama in brez posledic.

Ime »peta bolezen« izhaja iz starejše razvrstitve otroških bolezni z izpuščajem. Mednje sodijo tudi ošpice, škrlatinka, rdečke in druge klasične otroške izpuščajne bolezni.

Kako prepoznamo peto otroško bolezen?

Peta bolezen se pogosto začne precej neopazno. Otrok ima lahko nekaj dni blago povišano temperaturo, izcedek iz nosu, glavobol ali je nekoliko bolj utrujen kot običajno. Pri odraslih se pogosteje pojavijo tudi bolečine in otekanje sklepov.

Po nekaj dneh se lahko pojavi najbolj značilen znak bolezni: močno pordela lica, zaradi katerih je obraz videti, kot bi bil otrok »oklofutan«. Predel okoli ust je lahko svetlejši. Nato se izpuščaj lahko razširi še na roke, noge, trup in zadnjico, kjer ima pogosto značilen mrežast oziroma čipkast videz.

Izpuščaj lahko za nekaj časa izgine in se nato ponovno pojavi, na primer po vroči kopeli, telesni aktivnosti, izpostavljenosti soncu ali večji vročini. Pri večini otrok izgine v enem do dveh tednih, lahko pa se občasno vrača še več tednov.

Koliko časa traja inkubacijska doba?

Inkubacijska doba je čas od okužbe do pojava prvih simptomov oziroma izpuščaja. Pri peti otroški bolezni je običajno dolga približno 4 do 14 dni, po podatkih NIJZ pa se lahko izpuščaj pojavi tudi do 20 dni po okužbi.

Pomembno je vedeti, da je otrok najbolj kužen še preden se pojavi značilen izpuščaj, ko ima lahko le blage znake prehlada. Ko se pojavijo izrazito rdeča lica in mrežast izpuščaj, pri sicer zdravem otroku praviloma ni več kužen za okolico.

Kako se peta bolezen prenaša?

Parvovirus B19 se najpogosteje prenaša z izločki dihal ob kašljanju, kihanju in tesnem stiku. Prenos je mogoč tudi prek krvi, okužena nosečnica pa lahko virus prenese na plod. Okužbe ni mogoče povsem preprečiti, saj je oseba pogosto najbolj kužna še preden sploh vemo, da ima peto bolezen.

Pomagajo običajni higienski ukrepi: redno umivanje rok, kašljanje in kihanje v robček ali komolec ter izogibanje deljenju kozarcev, pribora in drugih predmetov, ki pridejo v stik s slino.

Ali gre lahko otrok s peto boleznijo v vrtec ali šolo?

Ko se pojavi značilen izpuščaj, otrok praviloma ni več kužen. Če nima vročine, se dobro počuti in sicer izpolnjuje pogoje za vključitev v kolektiv, samo prisotnost izpuščaja običajno ni razlog, da bi moral ostati doma.

Peta in šesta otroška bolezen – kakšna je razlika?

Peto in šesto otroško bolezen starši pogosto zamenjujejo, vendar gre za dve različni virusni okužbi. Pri peti bolezni so značilna močno rdeča lica in nato mrežast izpuščaj, vročina pa je pogosto blaga ali je sploh ni. Pri šesti otroški bolezni je značilnejša visoka vročina, ki traja nekaj dni, izpuščaj pa se praviloma pojavi šele potem, ko vročina nenadoma pade.

Peta otroška bolezen v nosečnosti

Pri nosečnicah je pomembno predvsem, ali so se s parvovirusom B19 že srečale. Približno polovica nosečnic je po podatkih NIJZ že imuna, ker so okužbo prebolele v preteklosti. Če je nosečnica imuna, je praviloma zaščiten tudi plod.

Če se nosečnica prvič okuži med nosečnostjo, se lahko virus prenese skozi posteljico na plod. To še ne pomeni, da bo prišlo do zapletov. Večina okužb v nosečnosti ne povzroči težav pri plodu. V redkih primerih pa lahko parvovirus B19 pri plodu prizadene nastajanje rdečih krvnih celic in povzroči hudo anemijo.

Huda anemija lahko povzroči fetalni hidrops, pri katerem se tekočina začne kopičiti v plodovih tkivih in telesnih votlinah. Zapleti so pogostejši pri okužbi v prvi polovici nosečnosti, zato je takrat ob potrjeni okužbi potrebno nekoliko natančnejše spremljanje.

Noseča sem in sem bila v stiku z otrokom s peto boleznijo – kaj naj naredim?

Če ste noseči in ste bili v tesnem stiku z osebo s potrjeno ali zelo verjetno peto boleznijo, pokličite svojega ginekologa, tudi če nimate nobenih simptomov. Zdravnik lahko naroči krvno preiskavo protiteles proti parvovirusu B19.

Najpogosteje se določata protitelesi IgG in IgM. IgG običajno pokaže, ali ste okužbo že preboleli in imate zaščitna protitelesa, IgM pa lahko kaže na nedavno okužbo. Rezultat vedno interpretira zdravnik glede na čas izpostavljenosti in morebitne simptome.

Če se potrdi sveža okužba, lahko ginekolog priporoči dodatne ultrazvočne preglede. Z njimi spremlja predvsem morebitne znake anemije pri plodu in kopičenje tekočine. V določenih primerih se z Dopplerjevim ultrazvokom ocenjuje tudi pretok krvi v plodovih žilah.

Ali peta bolezen povzroča prirojene nepravilnosti?

Parvovirus B19 ni znan kot tipičen povzročitelj prirojenih razvojnih nepravilnosti. Glavno tveganje pri okužbi v nosečnosti je možnost anemije pri plodu, fetalnega hidropsa in redkeje izgube nosečnosti. Zato je ob potrjeni okužbi najpomembnejše ustrezno spremljanje ploda.

Kako se peta otroška bolezen zdravi?

Posebnega zdravila proti parvovirusu B19 ni in antibiotiki pri tej okužbi ne pomagajo. Pri zdravem otroku praviloma zadostujejo počitek, dovolj tekočine in po potrebi lajšanje vročine, bolečin ali srbečice po navodilih pediatra oziroma farmacevta.

Če izpuščaj srbi, lahko pomagajo mlačne kopeli in izogibanje vročini, ki pogosto še okrepi rdečico. Otrokom z virusno okužbo brez izrecnega navodila zdravnika ne dajajte aspirina.

Kdaj je potreben pregled pri pediatru?

Pediatra kontaktirajte, če je otrok izrazito utrujen ali neodziven, zelo bled, težko diha, zavrača tekočino, kaže znake dehidracije ali ima visoko oziroma dolgotrajno vročino. Hitrejša zdravniška ocena je potrebna tudi pri otrocih z določenimi boleznimi krvi ali oslabljenim imunskim sistemom, saj lahko pri njih parvovirus B19 povzroči hujšo anemijo.

Najpogostejša vprašanja o peti otroški bolezni

Je peta otroška bolezen nalezljiva?

Da. Otrok je običajno najbolj kužen pred pojavom značilnega izpuščaja. Ko se rdeča lica in mrežast izpuščaj že pojavijo, praviloma ni več kužen.

Koliko časa traja peta otroška bolezen?

Začetni simptomi so običajno kratkotrajni, izpuščaj pa praviloma izgine v enem do dveh tednih. Pri nekaterih otrocih se lahko občasno ponovno pojavlja še več tednov.

Ali lahko otrok dobi peto bolezen večkrat?

Po preboleli okužbi se praviloma razvije dolgotrajna oziroma doživljenjska imunost.

Kaj naj naredim, če sem noseča in ima moj otrok peto bolezen?

Pokličite svojega ginekologa in povejte, da ste bili izpostavljeni parvovirusu B19. Po potrebi bo naročil krvni test ter presodil, ali potrebujete nadaljnje spremljanje.

Viri: NIJZ – Peta bolezen; CDC – Parvovirus B19 in Pregnancy.

Informacije v članku so splošne narave in ne nadomeščajo pregleda ali posveta z zdravnikom. Nosečnica, ki je bila izpostavljena parvovirusu B19 ali ima nov izpuščaj oziroma bolečine v sklepih, naj se posvetuje s svojim ginekologom.