Porod se pogosto označuje kot najlepšo izkušnjo ženske v življenju, kot nekaj magičnega. Morda je ravno zaradi tega marsikatera mamica presenečena, ko je njena porodna izkušnja nekaj povsem drugega. Pogosto namreč konec nosečnosti ali porod sam ne poteka tako, kot si ženska v času nosečnosti zamišlja. Ko ji bližnji nekaj mesecev po porodu namigujejo, če in kdaj bo morda naslednjič noseča, občuti zgolj dvom, če si bi sploh še kdaj želela iti čez to.

Slaba volja zaradi idealov z Instagrama 

Že kmalu v nosečnosti se lahko bodoči mamici pojavi slaba volja, če ne izgleda tako sveže, kot druge nosečnice na internetu, če je njena koža aknasta, kljub temu, da vsi napovedujejo sijočo kožo. Kadar ji že v popoldanskih urah začne primanjkovati energije za vse obveznosti v dnevu, medtem, ko slike po spletu prikazujejo nosečnice, ki žarijo, se marsikatera vpraša, če je z njo kaj narobe. 

Dejstvo pa je, da ne samo, da je vsako telo drugačno, tudi vsaka posamezna nosečnost se med seboj razlikuje. In tako je tudi s porodom. Med psihološke priprave na porod spada tudi vizualizacija dneva, ko bomo končno spoznali svojega dojenčka, in odločanje o tem, če želimo, da nas v porodnišnico pelje partner, če se bomo odločili za epiduralno anestezijo, če želimo morda roditi doma,… S tem, ko si nosečnica predstavlja potek poroda, se navadno počuti bolj samozavestno in opolnomočeno. Priporočljivo pa je, da dopušča tudi možnost, da vse ne bo šlo po načrtu, sicer zna biti čustveno okrevanje po porodu bistveno bolj naporno ter daljše.

“Ko moj porod ni šel po načrtih, sem bila psihično sesuta”

Mamica, ki je šla skozi travmatično izkušnjo poroda pove, da ji je bilo hudo, ko so jo bližnji spraševali o porodu. O tem ji je bilo težko govoriti, saj je vsakič znova podoživela trenutke, ki bi jih najraje pozabila. Sama sebe je spraševala, kako je možno, da namesto sreče občuti jezo in frustracijo. Šele dve leti kasneje ji je vse skupaj postajalo bolj jasno, ko jo je nov zdravnik podučil o porodni travmi.

Porodno travmo je težko določiti, saj se med mamicami razlikuje 

Lahko gre za fizične ali čustvene bolečine, pogosto oboje. Lahko se nanaša na čas pred ali po porodu. Prav tako je ne gre pripisati zgolj naravnim porodom ali porodom s carskim rezom. Predvsem pa mamice ob spominjanju na porod podoživijo občutek nemoči in neposlušnosti okolice ravno takrat, ko si ženska to najbolj želi in potrebuje.

Čustveno okrevanje po težavnem porodu

Če je bila tudi tvoja porodna izkušnja bistveno bolj naporna, kot si si predstavljala in ti še danes misel na ta dan vzbudi slabe občutke, upoštevaj spodnje nasvete.

1. Dopusti si občutiti vse občutke, ki se porajajo

Mamica z izkušnjo travmatičnega poroda pravi, da se sedaj ob tem, ko se pojavijo negativni občutki, zavestno opomni, da težaven porod ne vpliva na njeno vlogo mame. Zaveda se, da si lahko dopusti občutiti vse občutke, tudi najbolj neprijetne. S tem, ko so bližnji želeli slišati le lepe plati poroda, je pogosto dobila občutek, kot, da negativnih čustev ne sme čutiti, ali celo, da si jih je izmislila.

Prvi korak k razgradnji negativnega čustvenega naboja spominov je, da si dovolimo občutiti ves spekter občutkov in jih poskusimo sprejeti, kot del življenja. Konec koncev so tudi težke življenjske izkušnje tiste, ki nas okrepijo.

2. Pogovori se z bližnjimi in zdravnikom

Obdobje zgodnjega materinstva je res naporno, zlasti, če je to tvoj prvi otrok. Pridejo trenutku, ko se počutiš izčrpano, zafrustrirano in razdražljivo. Takrat je težko ločiti, če gre zgolj za posledice utrujenosti in soočanja s povsem novimi življenjskimi izzivi, ali začetek poporodne depresije. 

Raziskave so pokazale, da ima druženje z drugimi osebami, ne zgolj z dojenčkom, pozitiven vpliv na zdravje. Zelo koristno je, če imaš podporo s strani partnerja, prijateljev ali družinskih članov. Če pa dobiš občutek, da te nihče od omenjenih ne razume ali ni pripravljen prisluhniti tvojim čustvom, ki niso vedno pozitivna, se pogovori z zdravnikom, ki bo glede na strokovne izkušnje lažje presodil, če gre za običajna poporodna čustva ali je potrebno poiskati dodatno pomoč.

Z majhnim dojenčkom, ki zahteva vso tvojo pozornost in nenazadnje tudi čas, se ni najlažje dogovarjati še za posvete z osebnim zdravnikom. Kljub temu pa je včasih to bolj nujno, kot karkoli drugega, saj boš v dobrem čustvenem stanju najbolje skrbela za svojega otroka. Če ti primanjkuje časa, najbolje, da za nasvet o svojem psihičnem počutju povprašaš svojo ginekologinjo na prvem poporodnem ginekološkem pregledu. 

3. Deli svojo zgodbo

Ključna naloga prvih nekaj tednov po porodu je preživetje in skrb za optimalno počutje dojenčka. Težko boš našla čas in energijo za vsakodnevno prho in redno komunikacijo s prijatelji in družinskimi člani, kljub temu, da bi vsi želeli čim prej videti dojenčka. Ko ti drugi govorijo, kakšna srečnica si, da imaš zdravega otroka, sama pa še vedno podoživljaš travmatičen porod, imaš občutek, da moraš svojo jezo, frustracijo in žalost, da porod ni bil tak, kot si načrtovala, na vsak način skriti.

Pri tem so ti lahko v veliko pomoč skupine mamic na spletu, kjer lahko brez sramu deliš svojo zgodbo. Ena najbolj priljubljenih in branih je Nosečka forum, ki združuje tako nosečnice, kot mamice z novorojenčki ali starejšimi otroci. Ko boš svoja čustva delila z drugimi, boš spoznala, da še zdaleč nisi edina s tovrstno izkušnjo, predelava vseh občutkov pa bo lažja, ko ti bo nekdo resnično prisluhnil. In to brez, da bi se želel osredotočiti le na lepe in prijetne trenutke, kot to včasih v dobronamernosti počnejo najbližji.

4. Osredotoči se na zdajšnji trenutek 

Po porodu si vzemi toliko časa zgolj zase in svojega dojenčka, kot potrebuješ. Morda to pomeni, da se nekaj časa ne boš slišala ali videla s prijatelji, ki so bili pred tem del tvojega vsakdana, da boš izpustila vrsto družabnih dogodkov, tudi piknike, kjer bodo drugi dojenčki. Ne dopusti, da ti drugi govorijo česa vsega se morata udeležiti samo zato, ker si želijo videti tvojega novorojenčka.

Zlasti, kadar imajo mamice za seboj travmatično izkušnjo poroda, je potrebno nekoliko dlje, preden se lahko v družbi drugih ljudi spet dobro počutijo. Tudi, če zaradi svojega boljšega počutja izpustiš rojstne dneve sorodnikov, naj te ne skrbi njihova slaba volja. S tem, ko boš poskrbela za svoje mentalno zdravje, boš tudi lahko bolje skrbela za dojenčka. V zgodnjem obdobju sta najpomembnejša ti in tvoj otrok, vse drugo lahko počaka.

Poišči načine za soočanje s stresom in poskrbi zase

S tem, ko odkrijemo katere tehnike sproščanja nam dobro služijo, se lažje soočamo s stresom in tesnobo. Preizkusi, kaj ti najbolj pomaga. Morda je to le nekaj globokih vdihov in izdihov, morda kratka meditacija, ko otrok spi. Predvsem pa ti lahko zelo pomaga, da se v danem, izčrpanem trenutku opomniš, da ni nič bolj pomembnega kot skrb za dojenčka in zase. Svojo porodno zgodbo lahko z bližnjimi in prijatelji deliš tudi kasneje, če boš želela.

Zavedaj se, da ti je dovoljeno občutiti vsa čustva, ki se porajajo. Zlasti v prvih tednih po porodu se pomiri z dejstvom, da je povsem dovolj, da si dobra mama. Ni potrebno poskušati dosegati idealov popolne mamice in popolne žene, ki jih vidimo na Instagramu. Ko dojenček spi, se osredotoči nase, pa naj bo to spanec ali gledanje televizije brez slabe vesti, da bi morala ta čas nameniti gospodinjskim opravilom. Kot že rečeno, vse lahko počaka.

Pomoč, če si rodila s carskim rezom

V lekarni lahko dobiš tudi priljubljen silikonski trak Scarban, ki bo zaščitil rano in pomagal pri hitrejšem celjenju. Ta  silikonski obliž zagotavlja, da brazgotine postanejo bolj gladke, fleksibilne in tanjše – in da se problemi (vztrajna pordelost, brazgotinjenje, srbenje, nelagodje in kozmetični problem) zmanjšajo. Silikonski obliž zagotavlja hidratacijo kože (povrhnjice). Povečana hidratacija kože pa zagotavlja hitrejšo obnovo poškodovane kože kjer je območje brazgotine.

Preberi še:

• Kako se lotiti strahu pred porodom?
• 7 pogostih misli na porod, vrednih premisleka
• Pozitivna in negativna čustva