Prvo leto materinstva je za vsako mamico prelomno. Ogromno novega se nauči. O sebi, o svojem otročku, o življenju nasploh. Sama pogosto pravim, da sem se prvo leto počutila kot, da bi vase zajela enako količino znanja kot v vseh štirih letih fakultete. Prvič mamica se mora kar naenkrat poučiti o dnevnem ritmu dojenčka, tehnikah dojenja, o njegovem spanju, o trebušnih krčih in o vseh možnih kapljicah, ki pomagajo za to, pa seveda kako skrbeti za otrokov gibalni razvoj, pa uvajanje goste hrane in še in še. Mamice v enem letu postanemo prava enciklopedija znanja o tem, kako skrbeti za dojenčka. Kako pa poskrbimo zase? Dejstvo je, da v prvem letu otrokovega življenja sebe požrtvovalno potisnemo na stran. To je naš naravni vzgib. Srečne in pomirjene smo, če je z otrokom vse v redu in če se lepo razvija. Vendarle pa prvo leto materinstva od nas zahteva veliko, tako v fizičnem in čustvenem smislu. Pojavljajo se dvomi, nesigurnost vase, nepredstavljiva utrujenost, tudi izmučenost. Obenem smo vesele in obožujemo svojega otroka, po drugi strani smo izčrpane in včasih nejevoljne.

Ko je bil moj dojenček star 8 mesecev, se je v meni nabralo toliko novih vtisov, spoznanj in misli, da sem jih enostavno morala dati ven iz sebe. V času njegovega popoldanskega spanca, sem se usedla za računalnik in pisala. Odločila sem se, da bom napisala resnično zgodbo o svojem prvem letu materinstva. O tem, kaj je bilo lepo, kaj je bilo težko. In kako sem se z vsem tem spopadala. Upala sem, da bo moja zgodba v pomoč tudi kateri drugi mamici. Knjigo sem razporedila glede na teme, ki zaposlujejo mamico v prvem letu dojenčkovega življenja. Na primer porod, dojenje, spanje, odnosi z bližnjimi itd. Pisala sem 4 mesece, skoraj vsak dan, ko je moj fantek spal. Nastala je knjiga z naslovom Prvo leto mama. Drage nosečke in mamice, vabljene k branju. Knjigo lahko kupite tu.