---

Vsaka nosečnost je čudež – a pot do nje je za nekatere dolga in zahtevna. Ste vedeli, da se vsak šesti par v Sloveniji sooča z neplodnostjo? Tudi v ambulanti Medgen se srečujemo z naraščajočo potrebo preiskav s področja neplodnosti. Pogosto gre za zapleten splet dejavnikov, med katerimi igra genetika pomembno, a pogosto spregledano vlogo. 

V tem članku se bomo posvetili prav temu – genetiki in njeni vlogi pri odkrivanju možnih vzrokov za neplodnost ter pojasnili, zakaj je genetsko testiranje lahko ključno v postopkih načrtovanja nosečnosti.

Neplodnost je opredeljena kot nezmožnost doseči nosečnost po enem letu rednih nezaščitenih spolnih odnosov. Pogosteje, kot si morda mislimo, je eden izmed vzrokov genetske narave. Po ocenah je v 15–30 % primerov pri moških in v približno 25 % primerov pri ženskah vzrok za neplodnost prav genetskega izvora. Te številke postajajo še pomembnejše zato, ker se pari za otroke odločajo vse kasneje, ko je verjetnost zapletov večja.

Zakaj se pari pogosto ne odločijo za genetsko testiranje?

Kljub temu, da genetsko testiranje postaja vse bolj dostopno in informativno, se številni pari še vedno ne odločijo zanj. Razlogi so povezani predvsem z ne-poznavanjem možnosti, predsodki in nenazadnje – s strahom. Mnogi pari ne vedo, da lahko prav genetski vzroki pomembno prispevajo k njihovim težavam z zanositvijo ali ponavljajočim se splavom. Nekateri zmotno verjamejo, da je genetsko testiranje primerno le za pare z znano družinsko obremenitvijo ali izrazitimi kliničnimi znaki. Drugi menijo, da je testiranja v Sloveniji ni mogoče opraviti brez napotnice, čeprav obstajajo tudi samoplačniške možnosti. Pogost razlog, ki je nasploh značilen za genetska testiranja, pa je psihološka obremenitev – strah pred tem, da bi izvid pokazal neodpravljivo genetsko napako. A pomembno je vedeti, da večina genetskih sprememb ne pomeni dokončne prepreke za starševstvo, temveč daje možnost za bolj premišljeno in učinkovito načrtovanje.

Je možno, da sem nosilec preureditve ali okvare dednega zapisa in tega ne vem?

Da. Preureditve genetskega zapisa se telesno ne izražajo, vseeno pa imajo lahko velik vpliv na plodnost. Okvare dednega zapisa pa pogosto zaznamo šele v dobi adolescence (npr. odsotnost menstruacije pri deklicah) ali celo kasneje v življenju (npr. prezgodnja odpoved jajčnikov). 

Genetske preiskave so priporočljive, kadar predhodne diagnostične preiskave (ginekološke in druge) ne morejo pojasniti vzroka neplodnosti.

Genetske preiskave s področja neplodnosti so torej vsekakor smiselne. V naši ambulanti jih lahko opravite: 

🔹 Preko napotnice, če za to obstaja indikacija. Med indikacije sodijo: ponavljajoči se spontani splavi, (trije) neuspešni IVF postopki, znane genetske bolezni v družini, motnje menstrualnega cikla (npr. amenoreja, prezgodnja menopavza), zelo slaba kvaliteta ali odsotnost semena ter odsotnost semenovodov (azoospermija, oligozoospermija). Pomembno je vedeti, da se na napotnico lahko opravi le preiskave, za katere obstaja indikacija in so zajete v storitve, ki jih krije ZZZS. Napotnico ženski navadno izda ginekolog, ki jo obravnava. Napotnico za moškega navadno izda osebni zdravnik.

🔹 Samoplačniško – za vse pare, ki se borijo z neplodnostjo in želijo kar se da široko usmerjeno genetsko analizo, ter za pare, ki postopke IVF opravljajo v tujini (pari, ki načrtujejo postopke IVF v tujini, genetskih preiskav v Sloveniji ne morejo opravljati preko zdravstvenega zavarovanja). Več o samoplačniških preiskavah >>>  na naši strani.

Kako poteka genetska obravnava neplodnega para?

V ambulanti Medgen opravite enkraten obisk. Pri specialistu klinične genetike ali genomskem svetovalcu najprej opravite posvet, na katerem se natančno pogovorite o  vašem zdravstvenem stanju, do sedaj opravljenih preiskavah ter družinski anamnezi. Glede na vašo individualno situacijo vam strokovnjak klinične genetike lahko predlaga in predstavi razpoložljive preiskave.

Pomembno je, da se testirata oba partnerja, saj je težava lahko na eni, na drugi ali celo na obeh straneh. Izjeme, ko se obravnava le enega od partnerjev, so v primerih, ko je pri posamezniku že ugotovljena specifična klinična slika (npr.: zmanjšano število semenčec pri moškem ali ovarijska insuficienca pri ženski ipd.).

Po genetskem posvetu sledi odvzem krvi, iz katere se v akreditiranem genetskem laboratoriju izolira posameznikov dedni zapis (DNK) ali vzgoji celična kultura, iz katere se pridobi kromosomska slika posameznika. Oboje se analizira s posebnimi metodami, da bi se odkrilo morebitne specifične genske okvare ali kromosomskih nepravilnosti. 

Laboratorijska analiza v večini primerov traja 3 – 6 tednov. 

V kolikor so izvidi brez odstopanj, vam le-te pošljemo po pošti. V primeru, da izvid pokaže nepravilnost, vas povabimo na ponovni genetski posvet, kjer se vam rezultate testiranja podrobneje obrazloži in predstavi možnosti zdravljenja.

Za pare, ki opravljajo IVF v tujini, so izvidi v naši ambulanti na voljo tudi v angleščini. 

Katere preiskave so na voljo?

Kariotipizacija 

Kariotipizacija iz krvi je osnovna preiskava, pri kateri se analizira vzorec venske krvi za ugotavljanje morebitnih kromosomskih nepravilnosti. Slednje pomeni, da se ugotavlja odstopanja v številu ali strukturi vseh 23 kromosomskih parov*. Posledice kromosomskih nepravilnosti so lahko vzrok neplodnost posameznika ali pojav ponavljajočih se spontanih splavov. Ker smo nosilci kromosomskih nepravilnosti lahko tako ženske, kot moški, se v večini primerov kariotipizacijo opravi pri obeh partnerjih.

*Normalen moški kariotip je 46,XY, normalen ženski kariotip pa 46,XX.

Katere osnovne kromosomske nepravilnosti se lahko odkrije?

• Anevploidija (napaka v številu kromosomov, ki jih je lahko ali preveč ali premalo);
• Delecija (izbris dela kromosoma);
• Duplikacija (del kromosoma se podvoji);
• Inverzija (del kromosoma se odlomi, obrne za 180° in ponovno vstavi na isto mesto v obrnjeni smeri).
• Translokacija (del enega kromosoma se prenese na drug kromosom).

Pomembno vlogo v neplodnosti igrajo tudi določeni geni. Analiza teh genov, ki se prav tako opravi v vzorcu venske krvi, je namenjena iskanju morebitnih genskih okvar, ki dokazano vplivajo na reproduktivne zmožnosti posameznika.

♀ Na žensko plodno sposobnost oz. neplodnost imajo velik vpliv naslednje genetske nepravilnosti (kromosomske ali genske okvare):

Trisomija X, znana tudi kot sindrom trojnega X (47,XXX), je genetska sprememba, ki prizadene približno 1 na 1000 deklic. Večina ima normalen spolni razvoj in je plodna, čeprav je pri nekaterih možno zvišano tveganje za prezgodnjo odpoved delovanja jajčnikov (POI), kar lahko vpliva na možnost zanositve z lastnimi jajčnimi celicami.

Turnerjev sindrom, znan tudi kot monosomija X (45,X), je ena najpogostejših kromosomskih nepravilnosti pri deklicah. Nastane, kadar je eden od dveh X kromosomov delno ali v celoti odsoten, kar pomembno vpliva na razvoj jajčnikov. Ti se pri večini deklic s Turnerjevim sindromom ne razvijejo normalno – govorimo o hipoplaziji jajčnikov ali celo njihovi popolni odsotnosti delovanja (ovarialna insuficienca). Posledično deklice običajno ne začnejo pubertete spontano, menstruacije so odsotne, in v odrasli dobi ne morejo zanositi z lastnimi jajčnimi celicami. To je tudi glavni razlog, da Turnerjev sindrom pogosto odkrivamo pri diagnostiki neplodnosti. 

Fragilni X sindrom je genetska bolezen, ki nastane zaradi okvare v genu FMR1 na X kromosomu. Ženske, ki so nosilke t. i. premutacije tega gena (55–200 ponovitev), bolezni same ne razvijejo, imajo pa povečano tveganje za prezgodnjo odpoved delovanja jajčnikov (POI). To lahko pomeni neredne menstruacije, nižjo jajčno rezervo in zmanjšano plodnost. Zato je testiranje gena FMR1 priporočljivo pri ženskah z nepojasnjeno neplodnostjo ali zgodnjo menopavzo, zlasti če so v družini prisotne razvojne težave ali intelektualna prizadetost.  

Okvara v genu CFTR (cistična fibroza) pri ženskah povzroči, da je sluz materničnega vratu pregosta in na ta način semenčicam onemogoča prehod v maternico in jajcevode ter pomembno zmanjšuje zmožnost zanositve.

Poleg zgoraj omenjenih stanj oz. bolezni, določene genetske nepravilnosti vplivajo tudi na samo nosečnost oz. zmožnost donositve otroka. Te so povezane s trombofilijami oz. motnjami strjevanja krvi. Mednje spadajo:

Antifosfolipidni sindrom (APS) včasih znan tudi kot Hughesov sindrom, je motnja imunskega sistema, ki povzroča povečano tveganje za nastanek krvnih strdkov. APS je avtoimunsko stanje, kar pomeni, da imunski sistem, ki običajno ščiti telo pred okužbami in boleznimi, po pomoti napade zdravo tkivo. Nosečnice z APS imajo povečano tveganje za spontani splav, čeprav natančni vzroki za to niso povsem jasni. Drugi resnejši zapleti so med drugimi lahko: prezgodnji porod, intrauterini zastoj rasti, fetalna/neonatalna tromboza, preeklampsija/eklampsija, arterijska ali venska tromboza in druge. 

Faktor V Leiden: gre za okvaro v genu F5, ki lahko poveča možnosti za nastanek krvnih strdkov. Pri ženskah ta mutacija pomembno prispeva k zapletom v nosečnosti, kot so ponavljajoči se spontani splavi, predvsem v drugem in tretjem trimesečju, pa tudi zastoj rasti ploda, preeklampsija, odmrtje ploda in prezgodnji porod.

Faktor II: okvara gena za protrombin (G20210A) je podedovano stanje, ki poveča nagnjenost k razvoju krvnih strdkov v venah (globoka venska tromboza ali GVT) in pljučih (pljučna embolija ali PE), ker telo proizvede več proteina faktorja II (protrombina), kot ga oseba potrebuje za normalno strjevanje krvi. V nosečnosti lahko prisotnost te okvare sproži trombozo in posledično odmrtje posteljice, zastoj v rasti ploda, (pre)eklampsijo, mrtvorojenost in druge hude zaplete.  

Gen MTHFR: okvare v tem genu vplivajo na presnovo folatov in zvišujejo raven homocisteina, kar povečuje tveganje za vaskularne zaplete. Posledično vplivajo na razvoj ploda v maternici in v povezavi z drugimi dejavniki predstavljajo možen vzrok ponavljajočih se spontanih splavov.

Poleg zgoraj omenjenih preiskav, ki predstavljajo osnovo genetskih analiz pri neplodnosti, so na voljo še nekatere dodatne genetske preiskave:

• KIR in HLA-C združljivost: imunski sistem matere ima ključno vlogo pri sprejemu in razvoju zarodka. Če je kombinacija med materinimi KIR receptorji in HLA-C antigeni zarodka neugodna, obstaja večje tveganje za neuspešno vgnezdenje zarodka, spontani splav ali zaplete v nosečnosti, kot je npr. preeklampsija.

• HLA-B27: je beljakovina, povezana z več avtoimunskimi boleznimi. Ženske z avtoimunskimi vnetnimi boleznimi imajo lahko zmanjšano plodnost in večje tveganje za zaplete v nosečnosti, vključno s prezgodnjim porodom in nizko porodno težo. Preiskava je posebej pomembna pri ženskah z znaki ali družinsko anamnezo avtoimunskih bolezni.

• Okvare v genu SERPINE1:povzročijo prekomerno aktivnost beljakovine PAI-1, ki uravnava razgradnjo krvnih strdkov. Krvni strdki se razgrajujejo počasneje, kar povečuje tveganje za tromboze in posledično za splav ter težave pri vgnezdenju zarodka. Preiskava PAI-1 je ključna pri ženskah z več neuspešnimi nosečnostmi brez pojasnjenega vzroka.

♂ Na moško plodno sposobnost oz. neplodnost pomembno vplivajo naslednje genetske nepravilnosti:

Klinefelterjev sindrom (47,XXY) je genetsko stanje, pri katerem ima moški dodatno kopijo kromosoma X. Pogosto je diagnosticiran šele v odrasli dobi, saj so znaki lahko blagi ali nespecifični. Povzroči lahko manjši razvoj testisov, kar vodi v zmanjšano tvorbo testosterona. Večina moških s Klinefelter sindromom ima močno zmanjšano ali odsotno tvorbo semenčic (spermatogenezo). Z uporabo naprednih postopkov, kot je pridobivanje spermijev neposredno iz mod, je očetovstvo pri Klinefelterjev sindromu mogoče.

Mikrodelecije kromosoma Y so – poleg sindroma Klinefelter – drugi najpogostejši genetski vzrok moške neplodnosti. Najpogosteje prizadenejo t. i. AZF-regije, ki vsebujejo gene, ključne za nastajanje semenčic (spermatogenezo). Mikrodelecije Y (majhni izbrisi delčkov kromosoma Y) lahko povzročijo popolno odsotnost (azoospermija) ali zelo nizko število semenčic (oligozoospermija).

Okvare v genu CFTR, ki sicer povzročajo cistično fibrozo, so lahko prisotne tudi pri moških, ki za samo boleznijo niso zboleli. Ne glede na to se kot nosilci okvare v tem genu lahko srečujejo z neplodnostjo. Več kot 95 % moških z določenimi okvarami v genu CFTR je sterilnih. Najpogostejši vzrok je prirojena odsotnost semenovodov (CBAVD) – stanje, pri katerem spermiji ne morejo zapustiti testisov. Poleg anatomskih sprememb lahko okvare v genu CFTR neposredno vplivajo tudi na proces spermatogeneze. Posledično so lahko prisotni zmanjšano število, zmanjšana gibljivost ali popolna odsotnost semenčic. Analiza gena CFTR je pomemben del diagnostike pri moških z azoospermijo ali hudo oligozoospermijo.

Kaj, če test pokaže genetsko nepravilnost?

V ambulanti Medgen ob vsakem pozitivnem izvidu sledi poglobljen posvet s specialistom klinične genetike. Ta posvet je namenjen razlagi pomena laboratorijskih ugotovitev, individualni oceni tveganja (za posameznika, za njegovo sorodstvo ter potomstvo) in pojasnitev možnosti oz. naslednjih korakov, ki so paru še na voljo.
Ugotovitev genske okvare ali kromosomske nepravilnosti ne pomeni nujno, da do zanositve ne bo prišlo ali da otrok ne bo zdrav. V večini primerov takšna ugotovitev pomeni dodatne možnosti načrtovanja s strokovno pomočjo (npr. predimplantacijska genetska diagnostika (PGD), ki je na voljo tudi v Sloveniji). 

Ključno sporočilo je: znanje odpira nove možnosti. Ko poznamo vzrok, lahko ukrepamo ustrezno in ciljno – pogosto z boljšimi možnostmi za uspešno nosečnost.

📞 Potrebujete več informacij ali ste v dvomih?

Če se sprašujete, ali bi bilo genetsko testiranje smiselno za vas oz. ste že sredi postopkov zdravljenja neplodnosti – ne ostanite brez odgovora. V ambulanti Medgen lahko opravite tudi brezplačen telefonski posvet, kjer boste prejeli usmeritve glede smiselnih preiskav ali naslednjih korakov.

Naroči se na telefonski posvet >>>

Za naročanje na preiskave nas pokličite na 040 244 240 ali nam pišite na [email protected] in si zagotovite strokovno, empatično podporo pri načrtovanju družine. Več informacij najdete tudi na naši spletni strani: www.medgen.si

📞 Naročanje: 040 244 240 | 📧 [email protected] | 🌐 medgen.si