Nosečke in mlade mamice ste zagotovo ta opevan izraz v zadnjem času že velikokrat slišale, pa zagotovo ne zaman, saj igra izredno pomembno vlogo pri našem psiho- fizičnem zdravju.
Diastaza pomeni razmak, nosečke pa smo največkrat deležne besedne zveze razmak trebušne stene. Za kaj pravzaprav gre? Naši trebuščki so sestavljeni iz trebušnih mišic, ki se delijo na dva dela (opisano zelo poenostavljeno), med levo in desno polovico je vezivno tkivo , ki se med nosečnostjo razmakne in z izbiro napačnih gibov še poslabša. Če je razmak velik je naš trebušček deformiran, bolj smo dovzetne za pruh, notranji organi nimajo prave podpore, naše trebušne mišice ne opravljajo funkcije stabilnosti trupa, boli nas v križu in nenazadnje vse skupaj slabo vpliva na našo samopodobo, saj imamo kljub izgubljenim kilogramom po porodu še vedno povešen ali navzven štrleč trebušček.
Poglej tudi: Diastaza – kako preverim, če jo imam
Kaj torej lahko storimo preventivno? Na genetiko in velikost trebuščka med nosečnostjo seveda vpliva nimamo. Pa vseeno, zakaj bi stvar poslabšale, če za to ni potrebe. V času nosečnosti je torej najboljša preventiva to, da ne delamo nobenih trebušnjakov ali upogibov trupa, ki jih uporabljamo tudi pri vstajanju iz ležečega položaja, torej vstajamo le tako, da se prevalimo na bok, opremo zgornjo roko na podlago in se dvignemo na vse štiri. Vse telovadke in navdušenke nad treningi, ostanite aktivne, ampak opustite vajo »plank« ali vaje v opori na rokah, v tem položaju namreč gravitacija še dodatno naše trebuščke vleče navzdol in posledično razteza vezivno tkivo med levo in desno polovico trebušnih mišic. Prav tako to povzročata tek in večja količina poskokov, ki poleg tega še rahljata že tako razmehčano medenično dno, ki ga je zelo preporočljivo vsakodnevno krepiti (o tem pa seveda kdaj drugič).
Poglej tudi: Kako se žensko telo v nosečnosti spremeni
V večini primerov o razmaku začnemo razmišljati šele po porodu ali še kasneje, ko nosečniški trebušček kar noče in noče izginiti, naš center telesa je oslabel in kar precej časa po porodu še vedno ne moremo zadržati urina. Takrat je pomembno, da razmislimo ali smo izbrale primerno obliko vadbe, če krepilne vaje izvajamo pravilno in ali smo z intenzivnimi oblikami treninga, kot so poskoki in tek začele v optimalnem obdobju. O optimalnem odbodju govorim le zato, ker je to pri vsaki posameznici različno, saj je odvisno od njenega stanja tako pred, kot tudi po porodu. Pomembno za vsako izmed nas je, da se lotimo krepitve našega centra telesa, kot tudi ostalih delov telesa postopoma. Torej začnemo z lahkimi krepilnimi vajami, ki NE VSEBUJEJO TREBUŠNJAKOV IN PLANKOV (pazimo tudi pri vstajanjih iz ležečega položaja!). Kasneje izbiramo take oblike vadb, ki temeljijo na krepitvi telesa, predvsem zadnjice in hrbta. Čisto na koncu, ko smo sigurne, da je naš trup močan, da smo sposobne zadržati urin pa dodajamo tek in poskoke v naš trening. Ob vsem tem pa je pomembno, če migamo v skupini, da naš vaditelj ali trener točno ve kaj se dogaja z našimi telesi in zna oblikovati vaje posameznicam primerno.
PREVENTIVNO V ČASU NOSEČNOSTI NE IZVAJAMO:
– trebušnjakov,
– upogibov trupa,
– direktnih vstajanj iz ležečega položaja na hrbtu,
– »plankov« ali vaj v opori na rokah,
– poskokov.
Prikaz kako vstajamo v času nosečnosti:
Avtor: / Objavljeno dne 3. 5. 2017
