---

Nasilje v šolah v Sloveniji postaja vse večja težava, ki je ne moremo več spregledati. Šole redno poročajo o primerih ustrahovanja, psihičnega nasilja, zbadanja in socialnega izključevanja. Včasih se nasilje dogaja prikrito, včasih pred očmi odraslih, a še vedno neopaženo. Pomembno je poudariti, da nasilje ne zadeva več le fantov – vedno več je tudi deklet, ki izvajajo ali doživljajo različne oblike nasilja.

Starši se pogosto znajdejo v dilemi: kako vedeti, ali je moj otrok udeležen v nasilju? Spremembe v vedenju so lahko prvi znak. Če je otrok nenadoma tih, se izogiba šoli, se pritožuje nad fizičnimi bolečinami brez jasnega vzroka ali izgublja zanimanje za prijatelje, lahko gre za znak, da je žrtev nasilja. Prav tako pa je pomembno, da starši ne zanikajo možnosti, da bi bil njihov otrok tisti, ki povzroča težave.

Če je otrok žrtev nasilja

Pogovor z otrokom je prva in najpomembnejša poteza. Otroka ne silite, poslušajte ga brez prekinjanja in pokažite, da mu verjamete. Pomembno je, da ne zmanjšujete njegovih občutkov in da ga ne sprašujete, kaj je sam naredil narobe.

Kako ukrepati:

• Otrok naj ve, da ni sam in da ima pravico do varnosti.
• Vzpostavite stik s šolo, razrednikom ali svetovalno službo. Ne čakajte, da bo minilo samo od sebe.
• Če je nasilje dolgotrajno ali zelo intenzivno, razmislite o vključenosti zunanjih strokovnjakov (psiholog, terapevt).
• Okrepite otrokovo samozavest doma – s pohvalo, aktivnostmi, ki jih ima rad, in z odprto komunikacijo.

Če je vaš otrok povzročitelj nasilja

Za starše je to pogosto šok. Mnogi se takoj postavijo v obrambni položaj in iščejo izgovore za otrokovo vedenje. Vendar je iskreno soočenje z dejstvi ključno, če želite otroku pomagati in preprečiti, da bi nasilni vzorci postali stalnica v njegovem vedenju.

Kako ukrepati:

• Pogovorite se z otrokom brez obtoževanja, vendar jasno izrazite, da je njegovo vedenje nesprejemljivo.
• Pomagajte mu razumeti posledice svojih dejanj – tako za žrtev kot zanj samega.
• Sodelujte s šolo, da skupaj najdete načine, kako popraviti škodo in okrepiti otrokovo socialno vedenje.
• Poiščite pomoč svetovalnih delavcev ali terapevtov, če se nasilje ponavlja ali če otrok kaže pomanjkanje empatije.

Vloga šole in sodelovanje s starši

Šole imajo pomembno vlogo pri preprečevanju in reševanju nasilja. Dobre šole imajo vzpostavljene protokole, vključene svetovalne službe in sodelovanje z zunanjimi strokovnjaki. Vendar brez aktivnega sodelovanja staršev uspeh ni mogoč.

Starši naj se ne bojijo govoriti o težavah. Bolje je ukrepati prej kot kasneje – ko se otrok še počuti varno doma in ima prostor, da stvari predela. V primeru, da šola ne reagira dovolj odločno, se starši lahko obrnejo tudi na pristojni center za socialno delo ali na nevladne organizacije, ki nudijo podporo otrokom in mladostnikom.

Nasilje v šoli ni stvar, ki bi jo otrok preprosto “prerasel”. Lahko pusti globoke sledi – tako na tistih, ki ga doživljajo, kot tudi na tistih, ki ga povzročajo. Z aktivnim poslušanjem, sodelovanjem in odprtostjo lahko starši veliko naredijo. Otrok, ki ve, da ima zaledje, se lažje sooči z izzivi, ki jih prinaša šolsko okolje. In vsak pogovor, vsaka iskrena reakcija, šteje.