---

Otroci so resnično čudežna bitja. Njihovi možgani so že v predšolskem obdobju zmožni učinkovitega in hitrega učenja – od izražanja svojih najosnovnejših potreb do prve komunikacije in razvoja govora. Njihova sposobnost razumevanja in uporabe jezika se iz dneva v dan izboljšuje, kar jim omogoča vedno daljše in bolj kompleksne izjave.

Predverbalne veščine in prva beseda

Prvih 6 mesecev: Temelji komunikacije

Ko novorojenček prvič zajoka, s tem sproži osnovno obliko komunikacije, ki omogoča staršem prepoznavanje njegovih potreb. V prvih treh mesecih se oblikujejo različne vrste joka, pojavi se prvi refleksni nasmeh. 

Med 3. in 9. mesecem se prične prva igra z govorili, s čimer otrok začne nenamensko sprožati kopico glasov. Starši v tem obdobju spodbujajo dojenčka z različnimi zvočnimi in vizualno zanimivimi igračami, za katere vse bolj kaže zanimanje. Ključnega pomena je materin glas, ki je v tem obdobju speven in melodičen. To otroka spodbuja k odzivanju in imitaciji prvih glasov.

9. – 15. mesec: Prve besede in razumevanje jezika

Do 9. meseca otrok že posnema zvoke / glasove in razume osnovne besede. Aktivno sodeluje v igrah, kot sta “ni-ni” in “ku-ku” ter kaže zanimanje za svoje bližnje in predmete v okolici.

Okoli 12. meseca se pri otroku pojavi prva smiselna beseda, največkrat ime bližnje osebe ali priljubljenega predmeta (npr. “mama”, “ata”, “avto”). Njegova sposobnost razumevanja je v tem obdobju veliko večja kot njegova zmožnost govornega izražanja.

15. – 18. mesec: Prvi besedni zaklad

Otrok v tej fazi pozna 5 do 20 besed, največkrat so to samostalniki iz njegovega okolja. Razume enostavna navodila  in se začne odzivati na vprašanja, čeprav odgovarja le z osnovnimi besedami ali kretnjami (npr. kaže s prstom).

Družina spodbuja govor otrok preko lutke Gingo in knjige Gingo v deželi besed. (vir: GingoTalk)

Prehod na stavke in intenziven razvoj jezika

Dvoletnik: Dvobesedni stavki in širitev besednega zaklada

Ko se otrok približuje drugemu rojstnemu dnevu, začne oblikovati dvobesedne stavke (npr. “Mama daj!”, “To (ž)oga.”). Pri dveh letih že uporablja vsaj 50 besed, ki jih kombinira glede na svoje potrebe.

2. – 3. leto: Najhitrejši napredek v govoru

V tem obdobju otrok razširja besede v stavke (povezovanje 2-3 besed), hitro širi besedni zaklad in prične povezovati informacije. Njegova radovednost se odraža v številnih vprašanjih “Kaj je to?”. Otroci uživajo v pesmicah, preprostih zgodbah in prvih poskusih opisovanja doživetij.

3. – 4. leto: Odgovori na vprašanja “Zakaj?” in večja govorna kompleksnost

Otrok pri treh letih uporablja različne besedne vrste, stavki so sestavljeni iz treh do štirih besed. Pogovori postajajo vedno daljši, otrok opisuje dogodke in pripoveduje zgodbe ob slikanicah ter starše pogosto sprašuje “Zakaj?”, kar je značilno za to obdobje.

Otroka se učita Gingovo pesem (vir: GingoTalk)

4. – 5. leto: Dolgi stavki in pripovedovanje zgodb

V tej fazi otrok tvoriji dolge stavke (4–6 besed), pri pripovedovanju zgodb uporablja vse bolj kompleksne slovnične strukture. Razume barve, osnovne oblike in šteje vsaj do 10. Njegov govor je v celoti razumljiv tudi neznanim poslušalcem.

Pred vstopom v šolo: Ključne govorne veščine

5. – 6. leto: Izražanje mnenj in priprava na opismenjevanje

Otrok v tem obdobju izraža svoja mnenja, uporablja slovnično pravilne stavke, aktivno sodeluje v pogovorih in prične povezovati besede v daljše pripovedi. Zanima se za svet črk in besed, lahko že napiše svoje ime in začne s prepoznavanjem 1. glasu v besedi. V tem obdobju prepoznajo rime, ugotavljajo ali je beseda dolga ali kratka in tako razvijajo predopismenjevalne veščine, ki so ključne za kasnejše branje in pisanje.

Kdaj poiskati pomoč logopeda?

Starši se pogosto sprašujejo, kdaj otrokov govorni razvoj odstopa od pričakovanega. Priporočljivo je, da se posvetujete z logopedom, če otrok:

• Pri 12 mesecih ne komunicira z okolico, ne uporablja gest. 
• Pri 18 mesecih ne sledi preprostim navodilom ali nima vsaj 10 besed.
• Pri 2 letih ne tvori vsaj dvobesednih izjav ali ima zelo omejen besedni zaklad.
• Pri 3 letih njegov govor ni razumljiv širšemu krogu ljudi.
• Pri 4 letih ne uporablja daljših stavkov ali se težko izraža.
• Pri 5 letih ne izgovarja večine glasov pravilno, se mu zatika, težko pripoveduje.

Če vas skrbi govorno-jezikovni razvoj vašega otroka, lahko obiščete pediatra, ki bo presodil, ali je potreben obisk logopeda. Prav tako lahko za mnenje vprašate tudi otrokovega vzgojitelja.  

Zaključek

Razvoj govora se najbolj intenzivno odvija v prvih letih življenja. Pomembno vlogo pri tem imajo tudi starši in širša okolica – z ustrezno vsakodnevno komunikacijo, igro, pogovorom, branjem knjig. Poznavanje običajnega govornega razvoja otroka je predpogoj, da vemo, kaj okvirno lahko pričakujemo pri določeni starosti. Tako lahko pravočasno prepoznamo morebitna odstopanja, kar nam omogoča, da poiščemo strokovno pomoč dovolj zgodaj in otroka ustrezno podpremo, kar je ključno za otrokov uspešen napredek.

Avtorici: Meta Dolinar in Petra Kavšek Vrhovec, logopedinji in ustanoviteljici GingoTalk

Več vsebin na: www.gingotalk.com