Imunizacija v času nosečnosti zmanjša breme infekcijskih bolezni pri nosečnici in njenem otroku. Nosečnice so bolj izpostavljene infekcijskim boleznim, za katera obstajajo cepiva. Okužba se lahko prenese na plod in s tem povzroči kongenitalne anomalije pri novorojenčku, spontani splav, prezgodnji porod in nizko porodno težo novorojenčka (1, 2).

Cepljenje z inaktiviranim virusom, delom virusa ali bakterijskim cepivom med nosečnostjo ne predstavlja nevarnosti za otroka, medtem ko so živa cepiva med nosečnostjo kontraindicirana, ker teoretično predstavljajo nevarnost plodu (3).

Cepljenje v nosečnosti omogoča zaščito nosečnice in ploda, saj materina protitelesa prehajajo skozi posteljico. Tako je dojenček lahko zaščiten do starosti šest mesecev. CDC (Centers for disease control and prevention) nosečnicam priporoča cepljenje proti oslovskemu kašlju in gripi (2, 4).

Proti čemu se naj nosečnica cepi?

Davica, tetanus, oslovski kašelj

Oslovski kašelj je lahko resno stanje za vsakogar, pri novorojenčku pa je lahko življenjsko ogrožajoče. Je respiratorna infekcija, ki najbolj prizadene otroke, mlajše od 12 mesecev zaradi še ne popolno razvitega dihalnega sistema (2).

Priporočljivo je cepljenje s cepivom Tdap (tetanus, davica, oslovski kašelj). Optimalen čas za cepljenje je v zadnjem trimesečju ali najmanj dva tedna pred porodom (med 27. in 36. tednom nosečnosti), da se proizvede dovolj materinih protiteles (2).

Prenos materinih protiteles skozi posteljico omogoča zaščito otroka v prvih mesecih po rojstvu. Zgodnja zaščita otroka je pomembna, zato se jih proti tem boleznim cepi šele pri treh mesecih (5).

Gripa

Gripa je nalezljiva respiratorna bolezen, ki se širi s človeka na človeka s kašljanjem, kihanjem in tesnim stikom. Kaže se z blagim ali resnim potekom, ki lahko vodi tudi v smrt (6, 7).

Zaradi začasnih sprememb imunskega sistema, srca in pljuč med nosečnostjo, nosečnice slabše prenašajo bolezni, kot je gripa. Okužba nosečnice z gripo lahko vodi do potrebe po hospitalizaciji. Lahko pa povzroči tudi prezgodnji porod ali nizko porodno težo novorojenčka.  Prav tako je lahko bolezen škodljiva za razvijajoči se plod in novorojenčka, saj še nima popolnoma razvitega imunskega sistema, kar pomeni, da se težje bori proti okužbi (6, 7).

Cepljenje proti gripi v nosečnosti ščiti nosečnico ter plod in je varno v vseh obdobjih nosečnosti (6, 7).

Hepatitis B

Hepatitis B je nalezljiva bolezen jeter, ki je posledica okužbe z virusom Hepatitis B. Virus ostane v človeškem telesu celo življenje in povzroča resne težave z jetri (8).

Priporočljivo je cepljenje nosečnic, ki so izpostavljene okužbi z virusom Hepatitis B (nosečnice z več spolnimi partnerji v zadnjih šestih mesecih, diagnosticirane oziroma zdravljene zaradi spolno prenosljivih bolezni, nosečnice, ki se drogirajo ali imajo hepatitis B pozitivnega spolnega partnerja) (3).

Prenos okužbe z matere na otroka je možen med vaginalnim porodom in carskim rezom (8).

Ošpice, mumps, rdečke (OMR)

Rdečke so nalezljiva bolezen, ki je lahko zelo nevarna predvsem v prvem trimesečju nosečnosti. Lahko povzroča spontani splav in resne okvare ploda (kongenitalni sindrom rdečk) (4).

Cepljenje proti OMR je v nosečnosti kontraindicirano, saj zaradi živega cepiva teoretično predstavlja tveganje za plod. Priporočljivo je, da se ženske cepijo vsaj 1 mesec pred zanositvijo, saj s tem zaščitijo sebe in svojega otroka pred resnimi boleznimi, kot so rdečke (3, 2).

HPV (humani papilomavirus)

Med nosečnostjo je odsvetovano cepljenje proti HPV (humani papilomavirus) (mrtvo cepivo). Cepivo se predpiše le, v kolikor je tveganje za obolenje veliko (3).

Otroška paraliza (POLIO)

Proti otroški paralizi (IPV – mrtvo cepivo) se cepi le, če je potrebno. Cepljenje se sicer odsvetuje zaradi teoretičnih razlogov (3, 9).

Norice (Varicella)

Cepljenje proti noricam (živo cepivo) je kontraindicirano, saj so učinki varicella virusa na fetus neznani, zato se 1 mesec po prejeti dozi nosečnost odsvetuje. Kljub temu cepljenje proti noricam med nosečnostjo ni razlog za prekinitev nosečnosti (3, 9).

Zoster

Prav tako je kontraindicirano tudi cepljenje proti Zoster virusu (živo cepivo). Če se ženska cepi, ji je nosečnost odsvetovana še vsaj 4 tedne po cepljenju. Večinoma odločitev o prekinitvi nosečnosti ne temelji na tem, ali je bilo cepivo uporabljeno med nosečnostjo (3, 10).

Potovalne bolezni

Cepljenje proti antraksu (ne vsebuje mrtvih ali živih bakterij, cepivo je narejeno iz celuloznih filtratov avirulentnega, nekapsuliranega seva Bacillus anthracis) ob nizki izpostavljenosti bolezni ni priporočljivo, ob visoki pa je indicirano (3, 11).

Cepivo proti japonskemu encefalitisu (cepivo pridobljeno iz celične kulture, živo oslabljeno cepivo se uporablja na Kitajskem, v državah azijske regije, vključno z Indijo, Šrilanko, Tajsko, Republiko Korejo) ni bilo kontrolirano pri nosečnicah, predklinične študije na živalih niso pokazale znakov poškodb pri materi ali plodu (3, 12).

Študije so pokazale, da cepljenje proti steklini (mrtvo cepivo) ne poveča pogostosti splava, prezgodnjih rojstev ali nepravilnosti ploda, izvede pa se, če je izpostavljenost tej bolezni velika (3).

Obstajata dve vrsti cepiv proti tifusu, mrtvo ter živo. O posledicah cepljenja proti tifusu z mrtvim cepivom v nosečnosti ni podatkov. Cepljenje z živim cepivom, je med nosečnostjo kontraindicirano. Nosečnico se cepi le, če je nujno potrebno (3, 9).

Kontraindicirano je cepljenje proti tuberkulozi (BCG) (živo cepivo). Kljub temu, da ni bilo opaženih škodljivih učinkov na plod, so potrebne dodatne študije za dokaz varnosti (3, 9).

Cepljenje proti rumeni mrzlici (živo cepivo) je priporočljivo le, če je potovanje neizogibno in če obstaja nevarnost, da bi izpostavljenost tej bolezni presegla tveganja cepljenja. Priporočeno je, da ženska ne zanosi v štirih tednih po prejeti dozi cepiva (3, 9).

Prenatalno presejanje

Nosečnice je potrebno testirati na imunost proti rdečkam in noricam ter opraviti test za prisotnost bolezni hepatitis B (3).

Ženske, dovzetne za rdečke in norice, je potrebno cepiti takoj po porodu. Osebe, ki so pozitivne na HBsAg, je potrebno spremljati in zagotoviti, da dojenček prejme zaščito z imunoglobulini HBIG in dozo cepiva proti hepatitisu B najkasneje 12 ur po rojstvu in v predpisanem roku dobi nadaljnje doze proti hepatitisu B (3).

Dojenje in cepljenje

Niti inaktivirana niti živa cepiva ne vplivajo na varnost dojenja za žensko ali dojenčka, saj je bilo dokazano, da se večina živih virusov ne izloča v materino mleko. Virus cepiva proti rdečkam se sicer lahko izloča v materino mleko, vendar načeloma ne okuži dojenčka. Če pride do okužbe, jo dojenček dobro prenaša, saj je virus oslabljen (3).

Cepivo proti rumeni mrzlici ni primerno za doječe matere. V primeru, da se doječe matere ne morejo izogniti ali preložiti potovanj na območja, ki so endemična za rumeno mrzlico in je s tem tveganje visoko, je žensko potrebno cepiti (3).

Viri:

Avtor: Projekt Imuno

Avtor: Uredništvo Nosečke / Objavljeno dne 19. 2. 2020

Pomembno obvestilo: Informacije na spletni strani Nosecka.net niso nadomestilo za posvet z zdravnikom! Spletna stran Nosecka.net je namenjena zagotavljanju splošnih informacij, ki v nobenem primeru niso prilagojene za posebne namene, zahteve ali potrebe posamezne osebe. Več informacij v Splošni pogoji.

Podobni članki