Veliko srednjih otrok se v družini počuti zapostavljenih, kar privede do različnih osebnostnih lastnosti. Tukaj je nekaj nasvetov, kako ravnati s svojim družabnim, nekoliko uporniškim, prijaznim, miroljubnim srednjim otrokom.

Srednji otroci se po navadi zgubijo med svojimi brati ali sestrami. Ničesar ne dosežejo prvi kot njihov zagnani najstarejši sorojenec. In ne iščejo pozornosti kot njihov mlajši sorojenec. Zato se srednje rojeni otroci pogosto počutijo izključene in napačno razumljene – in ta fenomen se imenuje »sindrom srednjega otroka«. Izvedi več o značilnostih sindroma srednjega otroka in preberi nasvete, kako ravnati s svojim družabnim, nekoliko uporniškim, prijaznim, miroljubnim srednjim otrokom.

Kaj pomeni sindrom srednjega otroka?

Vrstni red rojstva nekoliko vpliva na tip osebnosti. Najstarejši otroci so na primer bolj zanesljivi in ​​vestni. Imajo osebnost tipa A in imajo perfekcionistične težnje – verjetno zato, ker starši prvič vse delajo čisto »po knjigi« in vso svojo pozornost namenjajo prvemu otroku. Po drugi strani so starši z najmlajšimi brati in sestrami bolj sproščeni, zato so tisti, rojeni zadnji, po navadi bolj zabavni in nezapleteni. Ker se vedno trudijo izpolniti pričakovanja starejših bratov in sester, lahko najmlajši delujejo samosvoje, iščejo pozornost in so manipulativni.

Kam torej spada srednji otrok? Verjetno ga ne hvalijo kot starejšega sorojenca ali razvajajo kot mlajšega, zaradi česar se počuti izključenega in zapostavljenega. Ta pojav, imenovan sindrom srednjega otroka, jim tudi ne določa pravega mesta v družini. Pogosto pravijo: »Nihče me ne razume in ne posluša, kaj govorim.« In tudi: »Moj starejši brat najprej naredi vse zabavne stvari, vsi razvajajo mojo sestrico, na mene pa pozabijo.«

Karakteristike otroka s sindromom

Da bi nadomestili pomanjkanje pozornosti, so srednji otroci po navadi uporniški ali pa poskušajo ljudem ugoditi. Njihovo vedenje je nekoliko pogojeno z osebnostjo njihovega starejšega sorojenca. Na primer, če je starejši otrok organiziran in odgovoren, se lahko srednji otrok upre, da bi si s tem pridobil nekaj pozornosti. »Da bi pritegnili pozornost, srednji otroci pogosto preidejo v skrajnosti. Zato si nekateri na primer pobarvajo lase v vijolično ali postanejo fanatični glede določene pevske skupine – saj si zelo želijo identiteto,« pravi Meri Wallace, ki je že več kot 20 let otroška in družinska terapevtka in avtorica knjige Birth Order Blues (Bluz vrstnega reda rojstva).

Srednji otroci se dosti hitreje strinjajo in se hitreje prilagodijo, saj morajo velikokrat sklepati kompromise. »Večino časa se srednji otroci prilagodijo željam starejših in potrebam mlajših otrok,« pravi dr. Michelle P. Maidennberr, otroška in družinska psihologinja v White Plainsu, New York. Tako si pomagajo, da so bolj neodvisni in imajo realna pričakovanja. Srednji otroci iščejo odnose zunaj družine, velikokrat imajo velik socialni krog in veliko dobrih prijateljev. 

Kakšni bodo te otroci kot odrasli

Kot odrasli ostanejo srednji otroci uporniški in/ali prilagodljivi. Holly Schrock, na primer, 31-letna mama petih otrok iz Newtona, Pennsylvania, ki je tudi sama srednji otrok, pravi: »Nisem bila slab otrok, ampak sem vseeno preizkušala meje.« Pravzaprav se je enkrat, ko je bila najstnica, sprla s svojimi starši, nakar je zbežala in se ni vrnila tri dni. Čeprav Schrockova trdi, da se je od takrat malo umirila, se še zdaj bori z avtoriteto. »Ne maram, če mi govorijo, kaj moram delati,» pravi.

Če se srednji otrok med odraščanjem počuti zanemarjen, ima lahko kasneje težave s soodvisnostjo ali sramežljivostjo. Zelo dobro se spopadajo z reševanjem konfliktov v zasebnem ali poslovnem življenju.

Kako se spopadeš z njegovim obnašanjem – kako mu pomagaš?

Da nevtraliziraš pozornost, ki jo prejemata tvoj nadvse uspešen prvorojenec in najmlajši iskalec pozornosti, mora srednji otrok občutiti, da ga sprejemaš točno takšnega, kot je, pravita Cliff Isaacson in Kris Radish v knjigi The Birth Order Effect (Efekt vrstnega reda rojstva). Tukaj je nekaj nasvetov, kako ravnati v primeru sindroma srednjega otroka. 

Ponudi mu uteho. Če tvoj otrok naredi kaj narobe, moraš poudariti, da njegova kazen ni povezana z njegovimi brati in sestrami, in da še ga imaš vedno rada. Še posebej je pri srednjem otroku pomembno, da mu razložiš razlog za kaznovanje, da se ne bo še bolj počutil izgubljenega in spregledanega. 

Ne zanemari ga. Pokloni mu dovolj pozornosti, da nima potrebe po pridobivanju pozornosti. Z občudovanjem njegovih umetnin, tvoj srednjerojenec ne bo imel potrebe po slikanju s prsti po beli steni v dnevni sobi. 

»Posvečaj mu pozornost,« svetuje Wallace. »Pri večerji vprašaj srednjega otroka, kako je preživel dan. Preživi čas samo z njim. Na koledarju označita dan, ki bo vajin, in ga bo otrok pričakoval.« S posvečanjem pozornosti, mu daješ vedeti, da je isto pomemben kot bratje ali sestre, in se tako ne bo počuti izgubljenega in zanemarjenega. 

Naj bodo njegovi dosežki velika stvar. Verjetno ni tako vznemirljivo, ko za vašim prvorojencem, drugorojenec (ali tretje-, četrto-, petorojenec) doseže priznanje za bralno značko. Vendar ga je potrebno pohvaliti in pomiriti z na primer: »si del družine,« pravita Isaacson in Radish. Njegove individualne dosežke je potrebno prepoznati kot take, ki jih je vredno slaviti. 

Spodbujaj različnost. Je tvoj prvorojenec je prvak v črkovanju? Čeprav bi bilo lepo, da bi tudi srednji otrok šel po tej poti, lahko le-to privede do občutka manjvrednosti. Raje spodbujaj svojega srednjega otroka, da sam najde nekaj, v čem je dober in kar ima rad – pa naj bo to nekaj akademskega, športnega ali umetniškega. »Srednji otroci lahko postanejo umetniki, saj jim to daje edinstveno mesto v družini, še posebej, če je najstarejši otrok dober v šoli,« pravi Wallace.

Komunicirajte. V popolnem svetu bi vsi brali misli. Vendar je za starša skoraj nemogoče, da loči šobljenje »lačen sem« od tistega, ki pravi »vznemirjen sem«. Tudi če se tvoj srednji otrok počuti zapostavljenega, ti tega verjetno ne bo povedal. Zato Wallace predlaga, da se s srednjim otrokom pogovarjata o tem, kako je biti srednji otrok. Reči mu: »težko je, ker moram skrbeti za dojenčka, tvoj starejši brat/sestra pa se pripravljata za srednjo šolo. Vendar mi povej, če se počutiš zapostavljenega. Samo reči, da potrebuješ pozornost. 

Nič več starih stvari. No, mogoče samo manj starih stvari. »Občasno prejeti staro stvar od brata/sestre je v redu, vendar bo tvoj srednji otrok zelo cenil kakšno novo stvar, še posebej na primer plašč ali jakno,« pravi dr. Kevin Leman v knjigi The Birth Order Book: Why You Are The Way You Are. V posebno zadovoljstvo mu bo tudi, če bo na primer lahko pogledal film, brez da bi ga bratje in sestre motili. Tako se bo srednji otrok počutil posebnega.

Ujemi spomine. »Poskrbi, da je v družinskem albumu dovolj slik srednjega otroka,« piše Leman. »Ne privošči si, da bi srednji otrok videl milijone slik svojega starejšega brata/sestre in samo par svojih slik. Poskrbi, da bo na nekaterih slikah samo srednji otrok brez bratov in sester.«