Bodoči starši ponavadi težko čakajo na dan, ko bodo lahko spoznali svojega malčka in tisti najbolj neučakani imajo že nekaj časa možnost, da se jim ta želja uresniči, še preden se otrok rodi. Sodobna 3D/4D ultrazvočna tehnologija namreč omogoča zelo realističen prikaz razvijajočega se ploda, in podobnost med 3D sliko in »pravo« fotografijo novorojenčka je včasih res presenetljiva.

Osnova porodniškega ultrazvočnega pregleda je sicer vedno dvodimenzionalna slika, ki nastane tako, da zvočni valovi visokih frekvenc, ki jih človešlo uho ne sliši in se generirajo znotraj sonde, ki vsebuje piezoelektrične kristale, potujejo skozi različno gosta tkiva ter se ob vsaki spremembi gostote odbijejo in potujejo nazaj do sonde, ki te zvočne valove nato pretvori v električne signale, katere računalnik obdela in iz njih sestavi sliko, ki jo vidimo na ekranu.

Kot nadgradnja 2D slike pa se je razvila 3D tehnika, kjer ultrazvočni valovi ne potujejo v telo do tkiv samo naravnost, pač pa pod različnimi koti, nato pa pripotujejo nazaj do sonde. Računalnik jih obdela in prikaže kot 3D sliko na ekranu, ki jo lahko nato dodatno obdelamo še po končanem pregledu in si natančneje prikaže površino kože ali globje strukture.

3D tehnika

3D slika je statična, če pa ji dodamo še četrto dimenzijo – čas, pa lahko opazujemo tudi gibanje ploda (4D posnetek).

3D/4D UZ pregled lahko opravljamo že v prvem trimesečju, običajno kot »zabavni« dodatek ob merjenju nuhalne svetline. Vidimo lahko zunanjo podobo ploda – prepoznamo okončine in glavico z značilnimi šivi in izstopišče popkovnice iz trebuščka ter opazujemo različne vedenjske vzorce ploda, na podlagi katerih lahko sklepamo na razvoj njegovega živčnega sistema. Kasneje, v drugem in tretjem trimesečju, pa opazujemo predvsem razvoj obraza in obrazno mimiko (smehljanje, zehanje, sesanje, odpiranje oči), lepo pa si prikažemo tudi hrbtenico in izključimo skeletne nepravilnosti. Stem je metoda postala dobrodošel pripomoček v diagnostiki anomalij obraza, skeleta in nevralne cevi, vse pomembnejšo vlogo pa ima tudi v diagnostiki srčnih napak, anomalij centralnega živčnega sistema ter za oceno nevrološkega razvoja, vendar pa večje diagnostične vrednosti kljub temu še vedno nima.

Kdaj na 3D/4D ultrazvočni pregled?

Najprimernejši čas za 3D/4D pregled je sicer med 25. in 28.tednom nosečnosti.

Pred 24. tednom je bolj poudarjena skeletna struktura ploda in lahko se zgodi, da se nekateri ob pogledu na plod prestrašijo in komentirajo, da »izgleda kot vesoljček«; je pa možno videti večji del ploda naenkrat, medtem ko kasneje zaradi večje velikosti ploda lahko opazujemo le posamezne dele.

Od 28. tedna dalje pa je delež podkožnega maščevja pri plodu večji, tako da vidimo tudi lepšo površinsko strukturo in bolj gladko kožo, plod pa že precej bolj spominja na »pravega« otroka.

Poleg same starosti oziroma velikosti ploda na uspeh preiskave vpliva še predvsem lega ploda in posteljice, količina plodovnice in struktura materinega tkiva, zato moramo vedeti, da idealne slike včasih enostavno ni možno dobiti! Še posebej to velja za dvojčke, kjer sta plodova pogosto stisnjena skupaj ali ob steno maternice oziroma posteljico.

4D ultrazvok

Pred »4D dobo« je bilo o reakcijah in vedenjskih vzorcih ploda v maternici znanega bolj malo. Danes vemo, da se gibi ploda pojavljajo že v zelo zgodnji nosečnosti, ko jih nosečnica še nikakor ne more zaznati. V prvem trimesečju gre bolj za refleksne gibe, kot je na primer odriv z nogicama, ko se dotakne stene maternice ali pa odziv na močan hrup. Kasneje postanejo gibi precej bolj kompleksni.

Zelo zanimivo je na primer opazovanje obrazne mimike. Razvoj štiridimenzionalne ultrazvočne tehnike je namreč omogočil tudi raziskovanje fizionomije obraza in razvoja obrazne mimike že v maternici. Eden prvih izrazov na obrazu razvijajočega se ploda je nasmešek, saj vključuje le mišice, ki jih oživčuje obrazni živec s svojimi vejami. Posamezne nasmeške lahko opazimo že okrog 15.-16. tedna, precej pogosteje pa se nam smehlja po 18.-20. tednu, še posebej v spanju. Pri teh začetnih gibih čelo in zgornji del obraza ne sodelujejo. Od približno 25. tedna dalje pa lahko z malo sreče ujamemo že pravi smeh z odprtimi usti in mimiko celotnega obraza.

Od sredine nosečnosti dalje lahko z opazovanjem obrazne mimike vidimo različne izraze na plodovem obrazu, tudi »negativne«, ki zahtevajo sodelovanje in koordinacijo več kot ene mišice (npr pačenje z iztegovanjem jezika, jok ali odpiranje ust, kot da se pogovarja). Vse to so nenaučeni gibi, ki trajajo le 1-3 sekunde.

Možganske povezave, ki omogočajo zaznavanje dražljajev iz okolice in reakcijo ploda nanje, se razvijejo šele okrog 25. tedna, zato je jasno, da vsaj pred tem časom izrazi na plodovem obrazu ne prikazujejo njegovega odziva na nekaj, kar mu je ali pač ni všeč; če vidimo velik nasmešek na obrazku, to ne pomeni, da ga je nekaj v resnici tako navdušilo, kot tudi izraz obupanega joka ne pomeni, da se mu godi strašna krivica, ker je mama spet pojedla napačno kosilo.

Je ultrazvok med nosečnostjo varen?

Ultrazvočna preiskava je varna, tako 2D kot 3D/4D tehnika, seveda ob uporabi sodobnih aparatov s pravilnimi nastavitvami in v rokah izkušenega preiskovalca. En dodaten UZ pregled, pri katerem še enkrat ocenimo rast in razvoj ploda, poleg tega pa nas razveseli še 3D pogled na njegov obrazek, prav gotovo ne bo naredil nobene škode, psihološki vpliv pa bo vsekakor le pozitiven. Dokazano je namreč, da pogled na plod in opazovanje njegovih gibov  pripomore k čustvenemu povezovanju staršev in otročka, s tem pa je tudi priprava na porod precej lažja.

Preberi še:

• Katere okuse (in kdaj) lahko dojenček okuša že v maternici
• 9 rešitev za nosečniške probleme med delovnikom
• NIPT – Neinvazivni prenatalni test za odkrivanje kromosomopatij

Avtor: Polona Podnar, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva / Objavljeno dne 23. 11. 2022