---

Pogovor z Alešem Praprotnikom, avtorjem knjige

Živimo v času, ko smo z vseh strani neprestano bombardirani z najrazličnejšimi informacijami, ki so si pogosto tudi diametralno nasprotne. Hkrati zaupanje v uradne institucije upada, suhoparne znanstvene razlage pa pogosto težje dosežejo ljudi kot čustveni in glasni nagovori vplivnežev. V takšnem informacijskem hrupu je težko in zamudno ločevati verodostojne informacije od zavajajočih trditev in dezinformacij – tudi kadar gre za zdravje naših otrok.

Popolnoma razumljivo je, da nas kot starše skrbi za otroke. Želimo jim najboljše, zato nam ni vseeno, kako se bodo odzvali na različne medicinske posege, med katere spada tudi cepljenje.

Na spletu, od koder danes črpamo velik del informacij, o cepljenju krožijo zelo različne trditve. V starševskih skupinah na družbenih omrežjih lahko hitro naletimo na objave, ki nas skušajo prepričati, da je cepljenje zelo škodljivo in nepotrebno ter da se nam otroških nalezljivih bolezni, od ošpic do noric, ni treba bati. Šokantne trditve o cepivih lahko v nas vzbudijo močna čustva – od zaprepadenosti do jeze – pa tudi dvom o tem, ali so cepiva sploh potrebna.

Kako torej ločiti zrnje od plev, ko gre za tako pomembno področje, kot je cepljenje otrok? Vsako trditev je treba preveriti posebej: ugotoviti, od kod prihaja in kdo jo širi, katere vire avtor navaja, ali o isti temi obstajajo znanstvene raziskave ter kaj kažejo podatki iz dolgoletne uporabe cepiv.

Aleš Praprotnik je bil več let nasprotnik cepljenja. Sprva so na njegovo stališče vplivale knjige, pozneje pa predvsem spletne objave, ki so ga čustveno prevzele in razjezile, ne da bi njihove trditve takrat natančno preveril. Nato se je področja lotil sistematično in o trditvah nasprotnikov cepljenja napisal knjigo Cepiva in cepljenje: Ali so strahovi upravičeni?

Aleš Praprotnik je diplomirani socialni pedagog in avtor knjige. Intervju predstavlja njegovo raziskovanje in knjigo ter ne nadomešča individualnega zdravstvenega nasveta.

O čem govori knjiga? Kakšne informacije lahko bralci najdejo v njej?

Bistvo knjige je natančno in sistematično preverjanje velike večine trditev nasprotnikov cepljenja, ki se pojavljajo na spletu. Bralci bodo v njej našli odgovore, podprte z znanstvenimi dokazi, na vprašanja, kot so: Kako potekata registracija in proizvodnja cepiv? Kako regulatorji zbirajo poročila o neželenih učinkih in zagotavljajo varnost cepiv? Katere sestavine vsebujejo cepiva in ali so nevarne? Ali cepiva povzročajo avtizem in druge resne neželene učinke? Ali zagotavljajo kolektivno imunost? Je cepljenje dojenčkov zaradi prisotnosti materinih protiteles v njihovem telesu res nesmiselno? Ali sta cepivi proti HPV in hepatitisu B varni in učinkoviti? Kako se neželeni učinki po cepljenju primerjajo z možnimi zapleti pri prebolevanju nalezljivih bolezni?

Knjiga obsega več kot 700 strani in je razdeljena na več tematskih delov. Prvi del bralca opremi z osnovnim znanjem za razumevanje nadaljnjih poglavij: predstavi delovanje imunskega sistema, zgodovino cepljenja, vrste cepiv in hierarhijo znanstvenih dokazov. Osrednji del je namenjen sistematični analizi trditev nasprotnikov cepljenja in virov, na katere se sklicujejo. Tretji del preverja učinkovitost in varnost nekaterih alternativnih terapij, na primer homeopatije in akupunkture, saj je promocija takšnih terapij med nasprotniki cepljenja zelo razširjena. Zadnji del opisuje cepljenje v Sloveniji.

V knjigi je tudi veliko informacij o nalezljivih boleznih, pred katerimi s cepljenjem ščitimo otroke, med drugim o tuberkulozi, davici, tetanusu, oslovskem kašlju, noricah, ošpicah, okužbi s HPV in hepatitisu B. Prvi del knjige je brezplačno dostopen na spletni strani: www.cepivaincepljenje.si

Omenil si hierarhijo znanstvenih dokazov. Kaj to pomeni?

Na biomedicinskem področju poznamo hierarhijo znanstvenih dokazov, ki nam pomaga razumeti, katere vrste raziskav imajo za posamezno raziskovalno vprašanje večjo dokazno težo. Vse raziskave namreč niso enakovredne. Mednje sodijo poročila o posameznih kliničnih primerih, preliminarne eksperimentalne raziskave na živalih in celičnih kulturah ter opazovalne raziskave, v katerih raziskovalci na primer primerjajo zdravstvene podatke dveh skupin ljudi. Poznamo tudi eksperimentalne randomizirane, dvojno slepe in s placebom nadzorovane raziskave na ljudeh, v katerih ena skupina prejme zdravilo ali cepivo, druga pa placebo, s čimer raziskovalci ugotavljajo učinkovitost in varnost zdravil oziroma cepiv. Na vrhu hierarhije so sistematični pregledni članki, ki na enem mestu združujejo in vrednotijo izsledke več raziskav.

Hierarhijo običajno ponazorimo s piramido. V knjigi sem preverjal tudi, kakšne vire za prepričevanje javnosti uporabljajo nasprotniki cepljenja. Izkazalo se je, da se ti pogosto sklicujejo na vire, ki so nizko v hierarhiji znanstvenih dokazov; med njimi praviloma ni randomiziranih in dvojno slepih raziskav ter sistematičnih preglednih člankov. Velikokrat za svoje trditve sploh ne navedejo virov. Morda računajo na to, da bralci navedb ne bodo šli sami natančno preverjat. Če želimo ugotoviti, ali so cepiva res tako nevarna in neučinkovita, moramo zato pogledati, kaj kažejo kakovostni znanstveni dokazi.

Kaj torej kažejo kakovostni znanstveni dokazi?

Številne kakovostne raziskave z velikim številom udeležencev, ki jih navajam tudi v knjigi, kažejo, da so cepiva na splošno varna, učinkovita in potrebna. Kljub temu se je treba zavedati, da se lahko v redkih primerih pojavijo tudi resni neželeni učinki. V primerjavi s pogostostjo zapletov pri prebolevanju nalezljivih bolezni pa so ti redki.

Pri prebolevanju bolezni lahko pride do resnih zapletov in trajnih posledic, zlasti pri otrocih, mlajših od pet let, ki so med ranljivejšimi skupinami. Ošpice lahko povzročijo tudi resne zaplete, med njimi pljučnico in encefalitis oziroma vnetje možganov. Zato je cepljenje pomembno. S kolektivno zaščito cepljeni posredno varujemo tudi ljudi, ki proti določenim boleznim še ne morejo biti cepljeni, na primer novorojenčke in osebe, ki prejemajo imunosupresivno zdravljenje.

Poleg raziskav tudi desetletja podatkov iz prakse kažejo, da so resni neželeni učinki po cepljenju redki in da so cepiva učinkovito zmanjšala pojavnost bolezni, proti katerim cepimo. Med najbolj znanimi primeri so črne koze in otroška paraliza, pomemben pa je tudi vpliv cepljenja na pojavnost ošpic, oslovskega kašlja in noric ter raka zaradi humanega papiloma virusa.

Kaj te je med raziskovanjem najbolj presenetilo?

Presenetilo me je več stvari. Najprej, koliko različnih zavajajočih trditev o cepivih kroži po spletu in koliko časa mi je vzelo, da sem jih temeljito preveril. Knjigo sem pisal šest let. Presenetilo me je tudi, kako zapleteno je področje cepljenja, čeprav se na prvi pogled morda zdi preprosto.

Razvoj cepiv je zahteven proces, ki je odvisen od poznavanja bolezni, njihovih povzročiteljev, življenjskih ciklov ter mehanizmov razmnoževanja in mutiranja. Pomembna je tudi izbira ustrezne platforme za razvoj cepiva. Prav ti izzivi se pri nekaterih povzročiteljih izkažejo za precejšnje prepreke, zato razvoj cepiv lahko traja desetletja (primer sta dolgotrajen razvoj cepiv proti malariji in raziskovanje cepiv proti virusu HIV).

Na področju cepiv se prepletajo številne vede: mikrobiologija, virologija, imunologija, epidemiologija, molekularna biologija, genetika, farmakologija, toksikologija in biotehnologija. V enem samem odmerku cepiva, ki po številnih preverjanjih in testiranjih pride na trg, se tako skriva prispevek velikega števila ljudi in ogromno znanja.

Kaj bi svetoval bodočim staršem?

Namen moje knjige ni nikogar prepričevati v cepljenje – odločitev je osebna. Ponuja pa možnost kritične presoje trditev nasprotnikov cepljenja, ki se na prvi pogled lahko zdijo smiselne in verjetne. Menim, da nam takšnih veščin v družbi na splošno primanjkuje, čeprav bi nam koristile tudi na številnih drugih področjih, ne le pri vprašanjih cepiv in cepljenja.

Knjiga temelji na približno 1.400 virih in mladim staršem ponuja dobro podlago za razlikovanje med verodostojnimi viri in dezinformacijami. Tako se lahko o cepljenju odločajo bolj informirano in morda tudi lažje. Knjiga je na voljo za izposojo v večini knjižnic, tiskani izvod pa lahko naročijo prek spletne strani www.cepivaincepljenje.si.

Viri in koristne povezave

• Aleš Praprotnik: intervju in fotografija, poslana uredništvu 4. novembra 2026.
• Cepiva in cepljenje: predstavitev knjige, brezplačni prvi del in naročilo.
• NIJZ: Pogoste zmotne trditve o cepljenju in odgovori nanje.
• NIJZ: Ošpice.
• Evropski portal za cepljenje: Varnost cepiv in neželeni učinki.

Pomembno obvestilo: Članek je namenjen splošnemu informiranju. O cepljenju, morebitnih kontraindikacijah in vprašanjih glede otrokovega zdravja se posvetujte s pediatrom.

Ta članek je bil delno pripravljen z generativno umetno inteligenco. Vsebino je pregledalo in uredilo uredništvo Nosecka.net.