Maria Montessori (prva italijanska zdravnica, pedagoginja, psihologinja…) je svoje življenje posvetila otrokom. Uvedla je spremembe, ki so spodbudile začetek napredka v izobraževanju po vsem svetu: pohištvo po meri otrok, vzgojne igrice, didaktični pripomočki, učenje z raziskovanjem in odkrivanjem, svetle učilnice, učitelji, ki imajo čas poslušati…
“Pomagaj mi, da naredim sam” je glavni in vodilni motiv pedagogike montessori. Da otrok lahko svobodno izbira material, sam popravlja svoje napake in si izbira mesto za delo. Pedagoška metoda montessori temelji na opazovanju otrok in pripravi primernega okolja glede na stopnjo razvoja otroka.
Otroci v okviru pristopa montessori pridobijo predvsem ljubezen do učenja, samoiniciativnost, razvijajo jezikovne in druge akademske sposobnosti ter krepijo sočutje. Spodaj opisujemo nekaj značilnosti in razlogov zakaj Montessori način pozitivno vpliva na razvoj otroka, ki jih morda še ne poznate.
1. Montessori ni trend
Montessori ustanove in filozofija so prisotne že več kot stoletje. Maria Montessori je prvi tak program odprla že leta 1907 v Rimu, kmalu za tem še v drugih krajih po Italiji, interes za ta način vzgoje otrok pa se je hitro razširil tudi širše. Leta 1909 so po načelih montessori delovale tudi sirotišnice v Švici. Danes je ta pristop prisoten po vsem svetu, vsako leto se odpirajo številni montessori vrtci in osnovne šole ter celo srednje šole. Principi pa se od takrat, ko jih je razvila Maria Montessori, niso spreminjali in imajo še danes dokazane pozitivne vplive na razvoj. Razlog za to je predvsem v tem, da je Maria izhajala iz otroka in njegovih naravnih interesov ob določenih starostih.
Njena odkritja o otroku pred 100 leti so danes preverjena in splošno znana dejstva. Brez tehnološke opreme je o otroku odkrila nekaj, kar nevroznanstveniki danes potrjujejo in dandanes marsikateri nevroznanstveniki trdijo, da je okolje montessori odlično učno okolje.
2. Spodbuja samostojnost
Že ob vstopu v montessori okolje boste opazili, da se malce razlikuje od klasične igralnice. Ključna ideja pri tem je, da je otrok sposoben narediti stvari, ki bi jih običajno naredil za njega odrasel. Tako boste opazili 3-letnika, ki pometa z metlo v svoji velikosti in malčka, ki si v nizkem umivalniku sam umije kozarec ali napolni kanglico, s katero za tem zalije rože. Pri pripravi okolja je najbolj pomembno, da otrok sam doseže vse, ne samo materiale, ampak tudi ostale življenjske pripomočke, kot so pult, vodo, kuhinjske pripomočke in tako dalje.
Če polije, za seboj pobriše sam. Kozarci niso iz plastike, temveč stekla, saj se ob morebitnem razbitju učijo o vzroku in posledici ter materialih. Tudi zajtrk si pripravijo sami in v svojem stolpu (t.i. “pomagalček”) pomagajo pri pripravi kosila. Kmalu ugotovijo, da imajo vse sposobnosti, ki jih potrebujejo, že v sebi, kar jim daje izjemen občutek samozavesti.
3. “Zakaj?” dobi širši smisel
Preko različnih materialov se učijo kako in zakaj stvari delujejo na določene načine, zaradi česar se jim ustvari širša slika, razumevanje in pomnjenje pa pa podaljša. Matematične funkcije spoznavajo s pomočjo palic, primerjavo količin in velikosti preko lesenih materialov, črke z uporabo peska, spodbuja se čim več aktivnosti na prostem, kjer spoznavajo različne vrste ptic, dreves in drugega rastlinja. Preko praktičnega spoznavanja se jim vse tematike zelo dobro vtisnejo v spomin, zato ni nič nenavadnega, da se preko radovednosti naučijo pisati še pred vstopom v šolo.
4. Upošteva otrokove individualne sposobnosti
Ena pomembnejših prednosti pristopa montessori je, da je prilagojena posamezniku. Osredotoča se na potrebe, talente in individualnost vsakega otroka. Otrok se namreč najbolje uči, če posluša samega sebe. S tem tudi raste otrokovo naravno veselje in motivacija za učenje, ki je prirojeno vsakemu otroku. S tem tudi zraste v osebo z jasnim namenom in predstavo, čemur bi v življenju želel namenjati pozornost in kdo pravzaprav je.
5. Učenje je zabavno
Učenje ne poteka na klasičen način, preko poslušanja, temveč z okušanjem, primerjanjem, tipanjem. Montessori način spodbuja učenje za življenje in ustvarja okolje za izpolnitev najvišjega potenciala otroka, tako čustvenega, duhovnega, motoričnega, socialnega in intelektualnega. S tem razvijajo sistematičen pristop do reševanja težav, predvsem pa tekom učenja pridobivajo samozavest ter ljubezen do nadaljnjega znanja. Aktivnosti spodbujajo razvoj motorike, koordinacije, koncentracije, čustvovanja in socialnih spretnosti, predstavljajo pa tudi kognitivno pripravo za prihodnje intelektualne podvige.
6. Montessori materiali
Didaktične pripomočke, ki jih je oblikovala dr. Maria Montessori, so nastali na podlagi dolgoletnih izkušenj in opazovanja otrok, ki so se stalno vračali k stvarem, v katerih so uživali. Preko njih se razvijajo vsi čuti, od vida, sluha, tipa, vonjanja, okušanja do gibanja, s čemer krepijo pozornost, spomin, koordinacijo, samostojnost in občutek za red ter sočloveka. Vsak material ima en namen (izolacija težavnosti) in ima možnost pregleda napake, da otrok sam ugotovi, če je ravnal pravilno ter je lepo pregleden. Posledica tega je večja umirjenost in osredotočenost uma.
7. Gibalni razvoj
Zelo pomembne so tudi vaje za gibanje. Otroci imajo potrebo po gibanju. Če opazujemo otroke, lahko vidimo, da se razum razvija prek gibanja, saj sta inteligenca in gibanje močno povezana. Premikajoče mišice prenašajo informacijo v možgane. To je tisto učenje, ki za seboj pušča sled. Rezultati učenja, ki se odvijajo s pomočjo mišic, se ne pozabijo. Na primer vožnja s kolesom.
Sama sem se z montessori pedagogiko spoznala med prekvalifikacijo na Predšolsko vzgojo. Med šolo sem zanosila in kmalu po maturi rodila. Nato pa sem se v montessori zaljubila. Nekaterih materialov in pripomočkov, ki sem jih želela, se v Sloveniji ni dalo dobiti, zato sem prepričala partnerja v izdelavo. Prvo je naredil Lovru standardne kocke, nato pomagalčka… Tako je nastal Miniles. Za več slik obiščite Miniles Facebook in Instagram stran.
Avtorica: Tina Sušnik, Miniles