Ko danes opazujem svojo skoraj 4-letnico (še manj kot en mesec ji manjka), kako se igra, da je ‘izgojiteljica’ konjičkov, da ima svojega Mistrala, Astro in druge konjičke, se pogovarja z vsemi svojimi namišljenimi prijatelji v tej igri in je že tako spretna govorno, gibalno in naju njene izjave velikokrat preprosto ‘vržejo na rit’, mi je kar težko verjeti, da je bila enkrat tako majhna kot je danes naša dojenčica. Konec aprila se nam je pridružila še ena majhna deklica. Temnooka, temnolasa, velika deklica. Velika za dojenčico, se razume. Še bolj nepojemljivo pa se mi zdi, da je tokrat vse drugače, lažje na nek način, bolj lahkotno, kjub temu, da sta zdaj dve. Na veliko vprašanj, o katerih sva se takrat z Mihom spraševala, danes že poznam odgovor… Ali pa ga ne, ampak enostavno zaupam, da bo kljub temu vse v redu… Da morda ne rabim vedeti vsega. To ne pomeni, da me nikoli nič ne zmede, vrže iz tira ali me zaskrbi.

Vendar je tega veliko manj in veliko lažje se ponovno sprostim in začnem ponovno uživati v skupnih trenutkih, namesto, da jih zgubljam za brezplodno brskanje po internetu ali spraševanje vseh, ki jih poznam: ‘zakaj to, zakaj tisto, kako to, kako ono …’ Vendar, ko si prvič starš je to povsem normalno in človeško.

1. teden po prihodu iz porodnišnice

Tudi sama se spomnim, da sem pri Ini iskala in brskala po internetu, da bi našla vzrok za njen jok – že v porodnišnici, še toliko bolj pa ko sva prišli domov. Prvi teden po tem, ko sva prišli domov, je sicer samo spala in se dojila. Delovalo je sanjsko. Poleg tega sem ji dudo dala že zadnji dan v porodnišnici in je po dojenju tako brez težav tudi po uro ali 2 spala v košari do naslednjega dojenja. Naj na tem mestu dodam, da takrat res še nisem vedela veliko o dojenju. Po približno enem tednu pa se je ob večerih začel tudi večurni jok. Bila je rdeča v obrazek, se napenjala, stegovala in krčila nogice k trebuščku. in poleg tega se v teh trenutkih tudi ni želela dojiti, kar je v meni prebudilo še strah, da morda nimam dovolj mleka.

Odgovorov na vsa vprašanja za nazaj tako ali tako ne bomo verjetno nikoli poznali, niti jih ne potrebujemo, pa vendar, če pomislim, sva ravno takrat enkrat tudi začela z dajanjem kapljic D3, ki jih dobiš na recept v porodnišnici z napotkom, da jih začni dajati po enem tednu. Po Googlanju simptomov in tudi iskanju simptomov po knjigi, ki sem jo takrat imela in je stara približno toliko kot jaz, sva prišla do razlage, da ima naša deklica verjetno krče.

Je morda vzrok v moji prehrani?

Še dobro, da sem imela na drugi strani tudi dobro prijateljico, s katero sva se veliko pogovarjali po Messengerju in je bila takrat moj ‘glas razuma’, in ki mi je kaj hitro povedala, da se črevesje še razvija, da so te stvari normalne, in da je bolj malo stvari, ki bi ZARES vplivale na to, ali bo do krčev prišlo ali ne. Med drugim tudi moja prehrana, kar je z mojim ramen streslo eno veliko težo. Namreč takrat sem 14 dni preživela več ali manj na proseni kaši, rižu in piščancu, da krčev ne bi več imela. Spremembe ni bilo nobene, zgolj moje počutje je bilo slabše, saj nisem dobivala premalo vitaminov in mineralov. 

Tako, da sem s tem prenehala in spoznala, da to bolj malo vpliva na dejstvo, ali se krči pojavijo ali ne. Tudi tukaj vem, da je veliko različnih teorij in mnenj – tako kot pri vsaki stvari – jaz zgolj delim z vami svojo izkušnjo. Z dajanjem kapljic D3 pa smo vseeno prenehali. Kasneje smo jih občasno še dali, vendar je težko reči, ali jo je potem tisti dan spet kaj matralo ali ne, saj so bili kasneje še drugi, na primer: uvajanje goste hrane, zobki itd., kar lahko spet povzroči nekaj jokavosti pri dojenčku. Šele proti Ininem enemu letu sem ugotovila, da obstajajo tudi druge kapljice, s katerimi lahko vneseš vitamin D.

Prišla je druga nosečnost, v kateri sem že večkrat razmišljala, ali bom kapljice sploh dajala oz. katere druge bom dajala, saj teh, ki jih dobiš na recept v porodnišnici tokrat nisem nameravala dajati. Prav zato sem bila zelo vesela, ko se je težava pri Tiani razrešila ‘preden bi se sploh začela’, saj smo dobili možnost, da preizkusimo probiotične kapljice Biogaja, ki vsebujejo tudi D vitamin. Tako sploh nismo kaj dosti razmišljali – po tednu dni od Tianinega rojstva smo začeli z dajanjem 5 kapljic na žličko, katerim dodam nekaj kapljic svojega mleka, ki pridno tečejo iz ene dojke, medtem ko Tiana sesa na drugi. Pri Tiani ni nobenega večurnega joka, pokaka se večkrat na dan skoraj brez težav, jok, če že pride, je kratkotrajen in se ga da kaj hitro umiriti. Ta dejstva so tudi pripomogla k temu, da so naši dnevi bolj lahkotni, sproščeni, in da se imamo čudovito.

Res pa je tudi, da sem kot drugič mama tudi sama bolj samozavestna in bolj zaupam sebi. Kljub temu še vedno pride kakšnen izziv. Vmes me je na primer zakrbelo, zakaj so se pojavile pikice na Tianini koži, noben Google in v končni fazi tudi noben odgovor znancev in prijateljev me ni pomiril, najbolj sem se spraševala, če so reakcija na kakšno hrano, in če ja, na katero. Pomirila me je pediatrinja, pikice pa so približno v enem tednu izginile. Torej jsem ponovno spoznala, da je potrebno slediti in zaupati sebi in svojemu notranjemu občutku, ki pa se seveda velikokrat meša z lastnimi strahovi in negativnim samogovorom.

Kapljice Tiani dajemo vsak dan okoli 15. ure oz. ne gledamo tako natačno na uro, bolj se osredotočamo na to, da je nekje sredi dneva. Obema z Mihom se zdi, da se nekaj časa po zaužitju lažje pokaka, in tudi če jo je prej matralo, jo potem veliko manj oz. je sploh ne. Koliko nošenja in zibanja si s tem prihranimo – sploh ne morem verjeti! Ino smo prezibali toliko, da smo imeli potem kar velik izziv, da smo s tem prenehali. Čeprav, če bi njo vprašali, ona bi se zibala še danes… in do osnovne šole, hehe.

Ker Tiane ne matra trebušček, posledično tudi ponoči spimo. Zbudi se samo za dojenje, pa še to se včasih ne, saj spi ob meni in ima dojko na dosegu, tako da si postreže kar sama. Posledično sva oba oz. smo vsi kar dobro naspani, kljub temu, da Tiana (še) nima dude in se potolaži samo z dojenjem. Tudi na splošno je zelo vesel in zadovoljen dojenček. Velika sestra Ina jo rada vzame v naročje, jo boža, lupčka in jo uči. Govori ji: ‘Veš kaj je to – to je roža.’ in seveda kasneje tudi preveri njeno znanje: ‘A se spomniš, ko sem te učila? Si si zapomnila?’ Ob takih trenutkih se z Mihom kar topiva od sreče.

Izkušnja s kapljicami BioGaia

Sama nisem zagovornik sladkih kapljic, ki so namenjene blaženju krčev, saj sicer momentalno pomirijo dojenčka, na dolgi rok pa naredijo še večjo zmedo v črevesju, ki še ni dovolj razvito, da bi bilo pripravljeno na karkoli drugega razen materinega mleka ali mlečne formule. Ne obsojam pa prav nikogar, ki se jih poslužuje, saj verjamem, da v primeru res hudih težav in v tisti stiski narediš res vse, za kar verjameš, da je dobro za dojenčka. Tudi jih sama nikoli nisem dajala, niti pri Ini, niti se o njih nisem nekaj dosti pozanimala in prebrala, tako da vem zgolj to, kar sem slišala od prijateljic in znank. Sem pa navdušena nad dejstvom, da obstaja drugačna rešitev, kot je na primer dajanje takšnih probiotičnih kapljic, kot so BioGaia.

Sem pa zelo velika zagovornica masaže dojenčka, s katero lahko tudi zelo veliko pripomoremo k temu, da se trebušček sprosti. No, čeprav je pri Tiani ne potrebujemo zato, da bi lajšali težave s prebavo, bomo v njej vseeno uživali, saj ima še veliko drugih koristi. Naš prvi mesec – wow, ne morem verjeti, da bo čez 2 dni Tiana stara že 1 mesec – kot štiričlanska družina je tako minil zelo prijetno. Sama se počutim odlično. Skupaj uživamo v spoznavanju, cartanju, sprehodih, tudi na kakšen izlet smo se že odpravili in vse to poteka zelo nežno in umirjeno. Kombinacija ravnovesja na mentalnem in na fizičnem področju je to, kar verjetno vsi iščemo. Seveda pa je dobra črevesna flora pri odraslem ali pri dojenčku zelo pomembna. Sama menim, da pomen zdravega črevesja prav podcenjujemo – tudi sama sem ga – in velikokrat zdravimo mariskatere simptome, spregledamo pa, da je vzrok za njihov nastanek v našem črevesju.

Lahko se ponovno vrnem na to, da za zdravo črevesje pa potrebujemo tudi ‘zdrav’ um. Podpora na fizičnem nivoju pa prav tako pomaga – izbira pravilne prehrane (in prehranskih dodatkov). Dojenčkova edina prehrana v tem obodbju pa je materino mleko ali mlečna formula, prav zato je toliko bolj pomembno, da dodatke izbiramo pametno in se o njih dobro pozanimamo. Kar mi je všeč pri Biogaji je tudi, da so vse sestavine in navodila za uporabo jasno navedena na embalaži kapljic in se ti ni potrebno zgubljati in jih iskati v priloženih navodilih ali na internetu. So pa tudi priložena navodila jasna in razumljiva, prav tako je spletna stran zelo priročna in pove več kot zgolj osnovne informacije o izdelkih.

Na njej lahko najdete tudi zanimive članke, ki vam bodo zagotovo pomagali pri ugotavljanju. Ali so kapljice primerne za vas in vašega dojenčka. Zaenkrat še nisem slišala, da komu ne bi ustrezale, sem pa slišala že kar nekaj pohval za točno te kapljice. Mi smo tako rešili dva izziva, in sicer, ali sploh dajati kapljice, in če ja, katere. Poleg tega pa nismo sploh potrebovali reševati problema nelagodja v trebuščku. Sama sem mnenja, da mora vsak preiskusiti sam in ugotoviti, kaj njemu in njegovemu otroku najbolj ustreza. Mi BioGaio brez dvoma priporočamo.

Želimo vam čarobne trenutke z vašimi dojenčki in veliko mirnih dni in noči.

Danaja

Avtor: Danaja Marinšek, www.mamiinatinasolati.si / Objavljeno dne 19. 7. 2022