Magistro inženirko prehrane, Meto Bizjak, smo povprašali glede pravilne otroške prehrane, kako se razlikuje od prehrane odraslih, kako posegamo po sadju in zelenjavi, kakšen je pomen superživil za otroke in dilema glede sladkarij.

Nosečka: Kaj je zdrava prehrana in kako se otroška zdrava razlikuje od tiste za odrasle, če sploh se?

Meta Bizjak: “Pri otrocih je pomembno, da zdrave prehranske navade pridobijo že v zgodnjem otroštvu. Zdrava prehrana je uravnotežena prehrana, ki pokrije potrebe organizma po energiji in hranilih. V obdobju rasti so namreč potrebe po energiji, beljakovinah, vitaminih in mineralih velike. Prehrana otrok naj bo pestra in raznolika.”

N: V poplavi informacij, smernic in prehranjevalnih trendov smo mame velikokrat zmedene, katere od teh se držati, seveda tudi v povezavi z otrokovim zadovoljstvom, imate kakšen nasvet?

M.B.: “Pri prehranjevanju še vedno veljajo načela prehranske piramide. Ključna živila so polnozrnata žita, ki so bogat vir vitaminov, mineralov in prehranskih vlaknin, sadje in zelenjava, za obdobje rasti je pomembno tudi mleko in mlečni izdelki, ki so bogat vir kalcija in meso, kot vir kakovostnih beljakovin, vitaminov in mineralov. Na krožniku naj se redko pojavijo predelani mesni izdelki, kot so klobase, hrenovke, salame, … pazimo pa tudi na čim manjšo uporabo bele moke, soli in sladkorja, predvsem v obliki sladkih pijač.”

N: Kako se lotiti zdrave prehrane, ko je otrok neješč ali omejen s posebnimi dietami, intolerancami?

M.B.: “Otroci na prehrano ne gledajo iz vidika zdravja ampak predvsem iz vidika okusa. Na prehrano otrok ima velik vpliv prehrana celotne družine, zato morajo starši v prvi vrsti poskrbeti, da so otrokom dober zgled v načinu prehranjevanja. Otroke lahko k hranjenju vzpodbudimo na več načinov, lahko jih vključimo v pripravo hrane, pripravimo obroke, ki so privlačni na izgled, predvsem pa jih ne silimo s hrano ampak raje ponudimo več manjših obrokov. Vedno več otrok je omejenih zaradi različnih alergij in intoleranc, v tem primeru se moramo seveda držati prepovedanih živil in jih nadomestiti z alternativami.”

N: Kako je s prehranskimi dodatki (vsi otroci ne jedo npr. sadja in zelenjave, nekateri zelenjave sploh ne, kaj storimo takrat)?

M.B.: “Otroci imajo ponavadi raje sadje kot zelenjavo, kar pa ne pomeni, da jim ne moremo približati tudi zelenjave. Otrokom ponudimo različne vrste zelenjave, čim bolj raznobarvne in v sveži obliki. Z zelenjavo lahko obogatimo tudi njihove najljubše jedi, predvsem pa ne pozabimo, da otroci jejo z očmi. Prehranskih dodatkov se pri otrocih poslužujemo le v primeru ugotovljenega pomanjkanja hranil.”

N: Superživila: modna muha ali pametna odločitev?

M.B.: “Superživila so vsa živila, ki vsebujejo veliko vitaminov, mineralov, antioksidantov in drugih pomembnih hranil. Z njimi lahko občasno popestrimo in obogatimo našo vsakodnevno prehrano, vendar je pri njihovi uporabi priporočljiva zmernost, predvsem, če jih vključujemo v prehrano otrok.”

N: Pripravljena hrana za otroke: kaj in kdaj?

M.B.: “Sveže pripravljena hrana je bistvenega pomena v prehrani otrok, zaradi hitrega življenjskega sloga, se občasno poslužujemo tudi vnaprej pripravljene hrane, ki pa naj bo bolj izjema kot stalnica na jedilniku. Za otroke imamo na voljo veliko pripravljene hrane, zato je pomembno, da je naša izbira zdrava, kakovostna in z čim manj dodanih sladkorjev.”

N: Sladkarije, večna tema: kako rešiti dilemo, da bo volk sit in koza cela?

M.B.: “Prepovedana hrana je za otroke še bolj privlačna, zato pazimo, da nobenega živila popolnoma ne izločimo iz jedilnika. Enako velja tudi za sladkarije. Vendar pa hranjenje ni nagrada ali kazen, zato otrok ne nagrajujemo s sladkarijami in ne kaznujemo z odvzemom le-teh. Veliko sladkorja vsebujejo tudi različne pijače, zato pazimo tudi na njihovo zmerno uživanje, za odžejanje pa otrokom ponudimo vodo.”