Ali vaš dojenček po hranjenju oziroma nekaj ur po njem pogosto joka in slabo pridobiva na teži? Se po hranjenju ne počuti najbolje in se pojavi driska, bruhanje ali zaprtje? Se mu na koži pojavljajo izpuščaji, srbečica ali rdečina?

Mislim, da ima moj dojenček alergijo na beljakovine kravjega mleka. Kaj pa zdaj?

Velika verjetnost je, da mu v hrani nekaj ne ustreza oziroma, da ima alergijo. Pri dojenčkih se najbolj pogosto pojavi alergija na beljakovine kravjega mleka. Dobra stran tega je, da telesu ni nevarna in da največkrat med 2. in 4. letom izzveni. Dojenčkov imunski sistem se še razvija in v primeru alergije pretirano reagira na alergen. Alergija je torej le pretiran odgovor imunskega sistema na telesu neznano snov. Če ima alergijo kdo od družinskih članov, je večja verjetnost, da jo ima tudi vaš dojenček.

Alergija in dojenje

Kaj lahko storimo, da simptome omilimo? Enostavna rešitev je, da dojenčka ne izpostavljamo alergenu. Če dojenčka dojimo, se strogo držimo diete, ki ne vsebuje mleka in mlečnih izdelkov. Zelo hitro boste opazili, da se, če se držite diete, dojenčkovi simptomi izboljšajo. Dobro preberite deklaracije na živilih, saj so mlečne beljakovin prisotne marsikje tudi v mesnih izdelkih, omakah ipd. Dojenje je kljub vaši dieti še vedno najboljše za vašega dojenčka in res se splača potruditi, saj je narava poskrbela, da dobi vse, kar je potrebno za normalen razvoj.

Mlečne formule, prilagojene alergikom

Če je vaš dojenček hranjen z mlečno formulo vam bo pediater svetoval uporabo ekstenzivnega hidrolizata mlečnih beljakovin. To je mlečna formula, v kateri so beljakovine (kazeina in/ali sirotke) cepljenje/zmanjšane do take velikosti, da jih telo ne prepozna kot allergen in zato ne sprožijo
alergijskega odziva. Na tržišču obstajajo tudi formule z oznako HA. To so mlečne formule, ki ne vsebujejo ekstenzivnega hidrolizata, pač pa le delno hidrolizirane/skrajšane beljakovine kravjega mleka, kjer so beljakovine manj cepljene in se zato pri alergijah ne priporočajo. Po priporočilih pediatrov alergologov se pri sumu na alergijo na beljakovine kravjega mleka uporabljajo ekstenzivni hidrolizati.

Ko dojenčku uvajate formulo z ekstentivnim hidrolizatom jo bodo nekateri dojenčki sprejeli takoj, pri nekaterih pa je treba vztrajati, saj se jo morajo navaditi. Večkrat se ob uvajanju ekstenzivnega hidrolizata spremeni barva blata, kar je normalno. Najboljša stvar pri uporabi ekstenzivnega hidrolizata pa je, da se bodo simptomi alergije sčasoma umirili. Izboljšanja ne morete pričakovati v nekaj dneh, ampak je potrebno dalj časa (običajno 14 dni). Dojenčki z alergijo na beljakovine kravjega mleka po obroku pogosto tudi polivajo (ali bruhajo). Na trgu so na voljo ekstenzivni hidrolizati, ki imajo v formuli dodano zgoščevalo, ki poleg alergije izboljša tudi simptome polivanja. Le-te boste našli v lekarni oziroma vam jih bo svetoval pediater ali farmacevt.

Kako vemo, da gre za alergijo na beljakovine kravjega mleka?

Kadar se pri dojenčku pojavijo simptomi alergije, obiščite vašega pediatra. S pregledom vašega otroka bo lahko potrdil sum na alergijo na beljakovine kravjega mleka in vam bo svetoval dieto ali uporabo ekstenzivnega hidrolizata in vas napotil v alergološko ambulanto, kjer bodo opravili alergijske teste za potrditev alergije.

Kaj pa, če ne gre za alergijo?

Alergija na beljakovine kravjega mleka pa ni edini razlog, ki lahko povzroča težave pri hranjenju z mlekom. Zaradi pomanjkanja prebavnega encima laktaze lahko pride do težav presnavljanja mlečnega sladkorja (laktoze) v mleku, kar imenujemo laktozna intoleranca. Najpogostejši simptomi so napihnjenost, bolečine v trebuhu in driska. Navadno se simptomi ne kažejo na koži in dihalih, kot je to lahko prisotno pri alergiji na beljakovine kravjega mleka.

V vsakem primeru vam priporočamo obisk pediatra, ki bo lahko na osnovi podrobnega poznavanja stanja vašega otroka diagnosticiral, za kakšno težavo gre.