Od tistega prvega ultrazvočnega posnetka in “pluska” na testu do prvih korakov ter obraza, zamazanega od kašice – starši želimo svoje veselje in ponos deliti s svetom. Družbena omrežja so postala naš sodobni družinski album. Vendar se v svetu starševstva vse pogosteje pojavlja izraz, o katerem moramo spregovoriti tudi na Nosečki: sharenting (sestavljanka iz angleških besed sharing – deljenje in parenting – starševstvo). Kje je meja med nedolžnim ponosom ter nehotenim ogrožanjem otrokove zasebnosti in varnosti?
Ko zibamo svojega novorojenčka ali opazujemo malčka pri igri, je želja, da bi ta čudoviti trenutek delili z babico, teto ali prijatelji na omrežjih, povsem naravna. A tisto, kar objavimo na spletu, tam pogosto ostane za vedno in ustvari digitalno sled, še preden zna otrok sploh hoditi.
Kaj je sharenting in zakaj naj nas skrbi?
Pojem opisuje navado staršev, da redno in podrobno objavljajo fotografije, videoposnetke ter informacije o življenju svojih otrok na spletu. Čeprav to počnemo iz izključne ljubezni in ponosa, se redko zavemo širših posledic.
Glavna tveganja, ki jih moramo poznati sodobni starši:
- Digitalni odtis brez otrokove privolitve: Ko otrok odraste, ga bo na spletu pričakal obsežen arhiv njegovega otroštva – od jokajočih trenutkov na kahljici do izpuščajev in trme. Kar se odraslim zdi simpatično, je lahko za mladostnika vir globoke zadrege ali celo medvrstniškega nasilja in spletnega nagajanja (cyberbullying).
- Izguba nadzora nad fotografijo: Ko sliko enkrat objavimo na javnem profilu, izgubimo nadzor nad tem, kje bo pristala. Slike lahko neznanci shranijo, jih predelajo ali uporabijo na neprimernih spletnih straneh in forumih.
- Razkritje lokacije in osebnih podatkov: Fotografija otroka v vrtčevski majici, pred vašo hišo ali z izpisanim imenom ter datumom rojstva razkriva informacije, ki bi morale ostati strogo zasebne. S tem neznancem nehote razkrijemo, kje se otrok giblje.
Ali res ne smem objaviti ničesar več?
Seveda to ne pomeni, da morajo družbena omrežja postati tabu tema ali da ne smete pokazati svoje sreče! Gre zgolj za vzpostavitev zdrave, varne in spoštljive spletne kulture.
Preden pritisnete gumb “Objavi”, si postavite naslednjih 5 vprašanj:
- Bi bila ta fotografija meni v breme ali zadrego, če bi jo nekdo objavil o meni? (Fotografije med previjanjem, jokanjem, na kahljici ali med kopanjem naj ostanejo v zasebnem družinskem arhivu).
- Ali je profil zaklenjen? Preverite svoje varnostne nastavitve na Facebooku in Instagramu. Naj vaše družinske trenutke vidijo le ljudje, ki jih resnično poznate in jim zaupate, ne pa širša javnost.
- Ali fotografija razkriva lokacijo ali osebne podatke? Izogibajte se objavljanju hišnih številk, registracijskih tablic, imen vrtcev ali šol ter označevanju natančne lokacije v realnem času.
- Ali se na sliki vidijo drugi otroci? Če so na fotografiji tudi prijateljčki iz vrtca ali z igrišča, za objavo vedno vprašajte njihove starše.
- Bi ta trenutek raje poslala v zasebnem sporočilu? Namesto javne objave raje ustvarite zaprto družinsko skupino (npr. na Viberju ali WhatsAppu), kjer lahko babice in dedki vsakodnevno spremljajo napredek brez spletnih tveganj.
Zlato pravilo za prihodnost: Pravica do lastne zgodbe
Naši otroci odraščajo v svetu, ki ga mi v svojem otroštvu nismo poznali. Ena najlepših stvari, ki jih lahko naredimo za svojega otroka, je ta, da mu pustimo možnost, da svojo digitalno zgodbo napiše sam, ko bo za to dovolj star in zrel.
Naj družbena omrežja ostanejo prostor povezovanja, za tiste najlepše, najbolj intimne in dragocene trenutke pa si vzemimo čas v realnem svetu – stran od zaslonov in kamer.
