V Sloveniji je zdravstvena oskrba na natalnih oddelkih na visokem nivoju, z zavezo k zagotavljanju najboljše možne oskrbe za novorojenčke in njihove starše. V tem članku bomo izpostavili ključne vidike oskrbe v porodnišnicah in neonatalnih oddelkih ter predstavili, kako zagotavljamo vrhunsko skrb za dojenčke in njihove družine.

Strokovno osebje

Ena izmed ključnih sestavin kakovostne oskrbe na neonatalnih oddelkih je strokovno in usposobljeno osebje. Slovenija se lahko pohvali z vrhunskimi neonatologi, porodničarji, babicami in medicinskimi sestrami, ki so specializirani za oskrbo novorojenčkov in njihovih družin. Strokovno osebje skrbi za zdravstvene potrebe dojenčkov, podporo materam pri dojenju, izobraževanje staršev in zagotavljanje udobnega in varnega okolja za družine.

Individualiziran pristop

Klinični center za neonatologijo in porodišnice poudarjajo individualiziran pristop do vsake družine, kar pomeni, da se oskrba prilagaja posebnim potrebam in željam staršev ter zdravstvenemu stanju novorojenčka. Na ta način se poskrbi za optimalno zdravje in dobro počutje dojenčka ter podporo staršem v prvih dneh po porodu.

Poudarek na dojenju

Slovenske porodišnice se zavedajo pomembnosti dojenja in materam nudijo podporo ter usmerjanje pri vzpostavitvi dojenja. Strokovno osebje je usposobljeno za svetovanje in pomoč pri dojenju ter za obravnavo morebitnih težav, s katerimi se matere srečujejo. Prav tako so na voljo dodatne storitve, kot so skupinska srečanja za doječe matere in telefonska linija za podporo dojenju.

Podpora družinam

Družinam je v slovenskih porodišnicah na voljo celovita podpora, ki zajema tako čustveno kot praktično pomoč. Osebje je usposobljeno za podporo staršem pri soočanju z različnimi izzivi, ki jih prinaša prihod novorojenčka, kot so obvladovanje stresa, spopadanje s strahovi in skrb za dojenčka. Poleg tega so na voljo tudi različne delavnice in tečaji za starše, kjer se lahko naučijo veščin, kot so pravilno povijanje dojenčka, umivanje in hranjenje ter tehnik umirjanja jokajočega novorojenčka.

Sodelovanje z drugimi strokovnjaki

Klinični center za neonatologijo tesno sodeluje z drugimi strokovnjaki, kot so pediatri, fizioterapevti, nutricionisti in psihologi, da bi zagotovili celovito oskrbo za novorojenčke in njihove družine. To povezano delo omogoča, da se dojenčkove potrebe ustrezno obravnavajo in da družine prejmejo vso potrebno podporo za zdrav začetek življenja z novim družinskim članom.

Udobni in prijazni prostori

Slovenske porodišnice so opremljene z udobnimi in družini prijaznimi prostori, ki zagotavljajo zasebnost in udobje družinam v času bivanja v porodnišnici. Sobe so svetle, čiste in prostorne, z dovolj prostora za sprejem obiskov in druženje z dojenčkom. Prav tako so na voljo prostori za skupno druženje, kjer se lahko starši srečujejo z drugimi družinami in izmenjujejo izkušnje ter nasvete.

Šola za starše

Šola za starše je pomemben del ponudbe slovenskih porodišnic, saj nudi izobraževalne programe za bodoče in novopečene starše. Tečaji obsegajo številne teme, kot so priprava na porod, dojenje, nega dojenčka, spanje in razvoj dojenčka. Udeležba v šoli za starše je odlična priložnost za pridobivanje znanja in veščin, ki so potrebne za skrb za novorojenčka, ter za vzpostavljanje stikov z drugimi starši.

Vse to skupaj omogoča, da se starši v slovenskih porodišnicah počutijo podprti, informirani in pripravljeni na izzive, ki jih prinaša skrb za novorojenčka. Vrhunska oskrba na natalnih oddelkih slovenskih porodišnic je ključnega pomena za zdrav začetek življenja dojenčkov in njihovih družin ter za zagotavljanje dobrega temelja za prihodnji razvoj in rast.

Poleg fizičnih šol za starše pa obstaja tudi par online šol za starše. V uredništvu Nosečke smo letos otvorili celoten program Šola za starše, ki je plod 10 letnega sodelovanja s slovenskimi zdravniki. Vsebine so verodostojne in aktualne. V naši šoli za starše predavajo priznani ginekologi, pediatri, psihoterapevti, certificirane strokovnjakine za dojenje in patronažne sestre, strokovnjaki za prvo pomoč, zdravstveni delavci slovenskih porodnišnic ter drugi predavatelji uradnih šol za starše.

Oskrba v slovenskih porodnišnicah

1. Stopnja umrljivosti novorojenčkov: Slovenija ima eno najnižjih stopenj umrljivosti novorojenčkov v Evropi. Leta 2019 je bila stopnja umrljivosti novorojenčkov 1,7 na 1.000 živorojenih, kar je bistveno nižje od povprečja EU, ki znaša približno 3,4 na 1.000 živorojenih (vir: Eurostat).

2. Količina porodov: V letu 2019 je bilo v Sloveniji skupno 20.641 porodov, kar je nekoliko več kot prejšnje leto (vir: Statistični urad Republike Slovenije).

3. Stopnja dojenja: Slovenija ima visoko stopnjo dojenja, kar je pokazatelj dobrega zdravja dojenčkov in podpore materam s strani zdravstvenega osebja. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v letu 2019 skoraj 94% mater dojilo svoje novorojenčke, pri čemer je približno 80% mater izključno dojilo do 3. meseca starosti dojenčka.

4. Število porodnišnic: V Sloveniji je trenutno 14 porodnišnic, ki nudijo kakovostno oskrbo za porodnice in novorojenčke (vir: Ministrstvo za zdravje).

5. Povprečno trajanje bivanja v porodnišnici: Po podatkih Eurostata je povprečno trajanje bivanja v slovenskih porodnišnicah po porodu približno 3 dni. To je krajše od nekaterih drugih držav EU, kar kaže na učinkovitost oskrbe in zadovoljstvo mater z izkušnjo.

Ti podatki dokazujejo, da slovenske porodišnice ponujajo vrhunsko oskrbo in podporo za porodnice in novorojenčke, kar je ključno za dobro zdravje in dobro počutje družin.

Slovenija v samem vrhu

Primerjava Slovenije s svetovnim povprečjem in z drugimi državami glede na nekatere kazalnike kakovosti oskrbe na natalnih oddelkih porodišnic in skrbi za dojenčke:

1. Umrljivost novorojenčkov: Stopnja umrljivosti novorojenčkov v Sloveniji je 1,7 na 1.000 živorojenih (2019). V primerjavi s svetovnim povprečjem, ki je približno 17 na 1.000 živorojenih (podatki Svetovne zdravstvene organizacije za leto 2019), se Slovenija uvršča med države z najnižjo stopnjo umrljivosti novorojenčkov. Primerjava z državami, kot so Finska (1,4 na 1.000 živorojenih) in Japonska (1,8 na 1.000 živorojenih), kaže, da je Slovenija na vrhu lestvice po tej meri.

2. Porodniški dopust: Slovenija ponuja enega najboljših sistemov porodniškega dopusta na svetu. Matere lahko uživajo 105 dni plačanega porodniškega dopusta z 100% nadomestilom plače, poleg tega pa še 260 dni starševskega dopusta, ki ga lahko razdelijo med oba starša. Skupno 365 dni plačanega dopusta je med najdaljšimi na svetu, kar materam omogoča, da se posvetijo skrbi za dojenčka in si opomorejo po porodu.

3. Razmerje med številom porodov in številom zdravnikov: Glede na podatke Svetovne zdravstvene organizacije ima Slovenija približno 2,5 zdravnika na 1.000 prebivalcev. To je nekoliko višje od svetovnega povprečja, ki znaša približno 1,5 zdravnika na 1.000 prebivalcev. Ta podatek kaže na dobro zdravstveno oskrbo, tudi v natalnih oddelkih porodišnic.

4. Prevalenca carskega reza: Po podatkih Eurostata je bila leta 2017 delež porodov s carskim rezom v Sloveniji približno 16,4%, kar je nižje od povprečja EU (27,5%). To kaže na preudarnost slovenskih zdravnikov pri izvajanju carskih rezov in na njihovo podporo naravnemu porodu, kadar je to mogoče in varno.

5. Stopnja dojenja: V primerjavi s svetovnim povprečjem, ki znaša okoli 41% izključno dojenih dojenčkov do šestih mesecev starosti (podatki UNICEF za leto 2020), se Slovenija uvršča nad to raven. Približno 75% mater v Sloveniji izključno doji svoje dojenčke do starosti šestih mesecev, kar je znatno več od svetovnega povprečja. Ta visoka stopnja dojenja odraža podporo, ki jo slovenske porodnišnice in zdravstveni delavci nudijo materam pri vzpostavitvi in vzdrževanju dojenja.

6. Uvrstitev na lestvici Save the Children: V poročilu Save the Children “State of the Worlds Mothers”; za leto 2015 se Slovenija uvršča na 17. mesto med 179 državami glede na indeks varnosti mater. Ta indeks upošteva različne dejavnike, kot so stopnja smrtnosti mater, stopnja smrtnosti novorojenčkov, izobrazba mater, dohodek in politična udeležba žensk. Uvrstitev Slovenije med najboljših 20 držav kaže na visoko kakovost oskrbe za matere in dojenčke v državi.

7. Število postelj na natalnem oddelku: Slovenija ima približno 6,1 postelje na 1.000 prebivalcev v bolnišnicah (podatki OECD za leto 2018). To je nad povprečjem OECD, ki znaša 4,7 postelj na 1.000 prebivalcev. Ta številka kaže na dobro zdravstveno infrastrukturo in zadostno število postelj za zagotavljanje kakovostne oskrbe na natalnih oddelkih porodišnic.

Te primerjave kažejo, da Slovenija ponuja vrhunsko oskrbo na natalnih oddelkih porodišnic in skrbi za dojenčke. Z visokimi standardi zdravstvene oskrbe, podporo za matere in dojenčke ter primerjavo s svetovnim povprečjem in drugimi državami je Slovenija zgled za mnoge države po svetu.

Viri podatkov in raziskave:
1. https://data.worldbank.org/indicator/SH.DYN.NMRT?locations=SI
2. https://www.who.int/data/gho/data/indicators/indicator-details/GHO/maternal-mortality-ratio-(per-100-000-live-births)
3. https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-
explained/index.php?title=Caesarean_births#Caesarean_births_by_country
4. https://data.unicef.org/topic/nutrition/infant-and-young-
child-feeding/
5. https://www.savethechildren.org/content/dam/usa/reports/advocacy/sowm/sowm-2015.pdf
6. https://data.oecd.org/healtheqt/hospital-beds.htm
7. https://www.stat.si/
8. https://www.nijz.si/
9. https://www.unicef.si/
10. https://www.europeristat.com/
11. https://ec.europa.eu/eurostat/home