Maja Obravac Glišić na plodnost in nosečnost gleda skozi holistično lečo. Priznane strokovnjakinje zato ne zanima le neposreden vpliv prehrane za zagotavljanje energije. Osredotoča se predvsem na njene dolgoročne prednosti za zdravje. Iz rokava stresa bogato znanje in dolgoletne izkušnje pri pomoči parom, ki se za prvega ali nadaljnje otroke odločajo po 30. letu, ko je neplodnost prisotna že pri vsakem 10. paru oz. četrtem po 40. letu. Svetuje tudi nosečnicam, kajti vpliv materine prehrane med nosečnostjo je dokazano daljnosežen – vpliva celo na zdravje otroka v odrasli dobi.  Z Majo smo se pogovarjali predvsem o smiselnosti ustrezne prehranske podpore pri reproduktivnem zdravju in uravnavanju hormonalnega sistema, z nami deli tudi prehranske nasvete za zdravo nosečnost ter najboljši razvoj otroka.

Prehrana ima velik vpliv na naše življenje in življenje naših potomcev. Lahko enostavno razložite našim bralcem, zakaj je temu tako. 

Vsakega izmed nas delno opredeljuje naše okolje. Neizogibno je, da okolje vpliva na celotno naše bitje in bivanje. Primerjajmo sobno rastlino, ki stoji na oknu, dobi vodo in vsako leto novo zemljo ter malo večji lonec, ki sledi njeni rasti, z rastlino, ki jo pustimo na hladnem temnem stopnišču, jo redko zalivamo, da o presajanju niti ne govorim. Na enak način si lahko predstavljamo tudi razmere v človekovem razvoju. Trenutek, v katerem se začne vpliv okolja na človekov razvoj, se zgodi veliko prej kot nosečnost. Kaj moški in ženska jesta, koliko se gibljeta, ali dihata onesnažen zrak, ali dovolj spita in podobno, vpliva na kakovost njunih spolnih celic, ki se bodo združile in postale nov posameznik, otrok, bodoča oseba. Znanost dokazuje, da so takšni okoljski dejavniki pomembni že veliko pred zanositvijo (spočetjem). Opredeljujejo dovzetnost za bolezni in odpornost na bolezni. Poleg tega med nosečnostjo, ko se fetus razvija, količina aminokislin, maščobnih kislin, vitaminov in mineralov itd. v materinem telesu, lahko določa razvoj in tveganja za kronične bolezni v odraslosti naših potomcev. Temu pravimo fetalno programiranje – koncept, ki je bil v znanosti prvič predstavljen leta 1998 (Barker in Hales), kasneje pa je to preraslo v celotno znanstveno teorijo, v angleščini znano kot termin Developmental origins of health and disease (DOHaD).

Poleg tega smo danes priča vplivu materinih stresnih hormonov, kroničnega stanja povišanega inzulina, slabokrvnosti in pomanjkanja drugih vitaminov in mineralnih snovi, deleža težkih kovin in pesticidov na razvoj ploda in na kasnejše zdravstveno stanje potomcev.

Znanstveniki so ugotovili, da imajo nosečnice preko epigenetskih mehanizmov vpliv na zdravje njihovih otrok in celo vnukov. To si težko predstavljamo. Povejte nam kaj več o tem. 

Prav ta vpliv okoljskih dejavnikov (hrana, stres, onesnaževala ipd.) na človeka imenujemo epigenetski vpliv. Epigenetika je veda in to področje se intenzivno raziskuje zadnjih približno 10 let. Del tega je tudi teorija DOHaD. To v bistvu pomeni, da bo, če materino telo vsebuje preveč toksinov, veliko inzulina in kortizola (stresnih hormonov), premalo železa, magnezija, vitaminov skupine B, D in omega-3 maščobnih kislin, vplivalo na razvoj fetusa med nosečnostjo. Mati, ki ima inzulinsko rezistenco in preveč težkih kovin, ker je izpostavljena pasivnemu in/ali aktivnemu kajenju, neizogibno predisponira svoje potomce k inzulinski rezistenci, sindromu policističnih jajčnikov in težavam z zanositvijo, debelostjo, sladkorno boleznijo in srčno-žilnim boleznim. Onesnaženost iz okolja ter previsoke ravni kortizola in inzulina na nivoju izražanja genov spreminjajo recepturo, po kateri se fetus razvije v zdravega otroka/človeka. Spremenjena receptura pomeni slabše zdravje. Veliko toksinov in stresnih hormonov med nosečnostjo povzroči manjšo občutljivost receptorjev za inzulin in ščitnične hormone pri potomcih. V resnici to niti ni tako abstraktno. Rojena  sem leta 1984. Sem del tiste generacije, ki se je rodila z oslabljeno recepturo. Spočeta sem bila v oblaku cigaretnega dima in gotovo je tudi to prispevalo k manjšemu skupnemu številu jajčnih celic, s katerimi sem se rodila. Tekom življenja so se moje jajčne celice porabljale od enega do drugega menstrualnega cikla in v menopavzo bom vstopila veliko prej kot moja mama, ker sem imela na začetku manjšo količino jajčnih celic. Moji starši niso vedeli, vi, ki to berete, in jaz vemo – naša dolžnost je ukrepati in čim bolj zmanjšati toksine v celotnem razvoju otrok (že pred spočetjem).

Ste strokovnjakinja za težave z neplodnostjo. Kakšen je vaš pristop k tovrstnim problemom parov?

Osredotočam se na to, kako pomanjkanje vitaminov in mineralnih snovi ter drugih hranil vpliva na reproduktivno zdravje in plodnost. Moja naloga je izboljšati jedilnik in suplementacijski načrt strank, da bo hrana kar najbolje vplivala na raven glukoze v krvi in ​​nam dala dovolj energije, ne da bi nam jemala energijo. Veliko mojih strank je anemičnih in imajo težave s kroničnimi vnetnimi procesi, inzulinsko rezistenco in ščitničnimi hormoni. V tem primeru najprej podprem prebavni sistem in metilacijo in za to so prehranska dopolnila Terranova odlična. Zaradi prebavnih encimov in aktivnih, metilnih oblik folata in vitamina B12 so mi izdelki Terranova všeč tako osebno kot tudi pri delu.

V drugi liniji podpiram imunost, ker to hkrati zmanjšuje vnetne procese. Zato je moja prva izbira protivnetna prehrana in Wiley’s Finest paleta omega 3 maščobnih kislin. Tu pogosto priporočam še alfa lipoično kislino, kot odlično podporo za uravnavanje glukoze v krvi, magnezijev bisglicinat in druge antioksidante iz Terranovine ponudbe.

Ko bomo s korekcijo jedilnika in s kakovostnimi dopolnili v pravem odmerku popravili prehranske primanjkljaje, uravnali glikemijo in optimizirali imunski odziv, bodo rezultati čudoviti. Stranke se počutijo bolje, imajo redne menstrualne cikle in za povrhu vstopajo v zdravo nosečnost. Menim, da je to holističen pristop k plodnosti. Kajti čeprav se na prvi pogled črevesje, želodec in hrana ne zdijo neposredno povezani z neplodnostjo, PCOS, endometriozo, slabim spermiogramom – so zelo. Veliko tovrstnega učenja izvajam na svojih spletnih tečajih in osebnih svetovanji, za katere je izjemno veliko zanimanje in čakalna lista, zato v prihodnosti načrtujem še veliko skupinskih programov podpore. Izkoriščam to priložnost, da povabim bralce, da raziščejo moj zadnji tečaj Preprečevanje spontanega splava s prehrano, se prijavijo na prihajajočo serijo masterclass predavanj na teme moške neplodnosti in prehrane, zarastlin in zamašenih jajcevodov, Hashimota in plodnosti ter ostalo. Junija bo izšel moj novi tečaj s popolnimi nasveti za prehransko pripravo na spočetje.

Velikokrat je neplodnost povezana tudi z PCOS. Je res PCOS metabolna motnja, ne le hormonalna, in je zato potrebno spremeniti tudi prehrano? 

PCOS je vsekakor in predvsem presnovni problem. Inzulinska rezistenca, motene maščobe v krvi, težave s krvnim tlakom, debelost, depresivna in anksiozna stanja, so glavni del klinične slike PCOS, ki pa se žal prepozna in upošteva šele, ko želi ženska zanositi in ugotovi, da je slabo presnovno stanje skozi leta povzročilo odsotnost ovulacije in tanek endometrij. Pri tem je podpora jeter s pomočjo grenkih snovi in ​​antioksidantov N-acetil cisteina, alfa-lipoične kisline, vitaminov skupine B, magnezija, vitamina D in kakovostnih maščobnih kislin ključna za naravno kontrolo PCOS.

Kaj so ključna živila, ki bi jih vsaka nosečnica morala uživati, da bi najbolje poskrbela zase in z bitje, ki raste v njej?

Zeleno listnato zelenjavo, semena in oreščke je po mojem mnenju nujno izpostaviti. Vse ostalo bodo ženske naravno vnesle, a omenjeno skoraj vedno manjka. Pomembno je, da uživate kakovostne vire beljakovin in omejite vso predelano hrano in enostavne ogljikove hidrate. Po mojem mnenju je bolj pomembno, kako jemo in kombiniramo živila, kot kaj jemo, zato se je treba osredotočati na mir med jedjo, v vsak obrok vključiti zelenjavo in/ali semena in oreščke, sladic pa ne jesti samostojno kot vmesen obrok, ampak skupaj z glavnim obrokom.

Kako lahko nosečnica ugotovi ali v njeni prehrani primanjkuje določenih makro ali mikrohranil?

Tu je odgovor enak kot pri nenosečih ženskah. Če smo brez energije, če smo utrujene, če se nam lomijo lasje in nohti, če naša koža nima lepega sijaja, če je naše razpoloženje zelo nestabilno, če slabo spimo, če nas kaj boli – vse to so znaki, da nismo dobro. Vsak nosečniški zaplet tudi nakazuje, da nekaj v telesu ni tako optimalno, kot bi lahko bilo.

Številne nosečnice v zadnjem tromesečju nosečnosti postanejo anemične. Kaj jim lahko svetujete?

V zadnjem tromesečju se pogosto pojavi anemija in težava z glikemijo. Prav to pa je moje poslanstvo, pripraviti ženske in optimizirati prehranski status pred nosečnostjo, ki porabi veliko železa in drugih mineralov ter vitaminov in metilnih skupin. Vemo, da anemije težko odpravimo v nekaj tednih, potrebujemo mesece. Zato morajo vse ženske, ki načrtujejo nosečnost, preveriti svoje stanje preden zanosijo. To je moje sporočilo ob koncu tega intervjuja: če načrtujete nosečnost, preverite stanje železa, vitaminov skupine B, vitamina D in glikemični profil. Če so vrednosti v spodnji tretjini intervala, bi jih bilo pametno z dodatki spraviti v zgornjo tretjino intervala. Poleg železa je treba preveriti tudi feritin, dobro pa bi bilo preveriti tudi homocistein in ga ohranjati na okoli 6 mikromolov na liter. Skoraj na slepo lahko trdim, da je treba magnezij in omega-3 maščobne kisline dodajati, saj nam jih skoraj vsem primanjkuje. Vedno je lažje korigirati prehranske primanjkljaje in izvajati prehransko terapijo pred nosečnostjo kot med nosečnostjo.

Za izdelke, ki jih v intervjuju priporoča strokovnjakinja Maja Obravac Glišić, našim bralkam omogočamo10 % ugodnejši nakup na www.avemed.si s kodo NOSEČKA10.