Pogledam na uro – 21.32. Ostanem brez besed. Kdaj je tako minilo? Kdaj se je popoldne prevesil v večer in kdaj se je le-ta raztegnil v noč? Sem jaz mogoče kaj prespala? Je mogoče, da se moje ure vrtijo hitreje? Izčrpana sem. Psihično, fizično in umsko. Ne morem razmišljati, ne ljubi se mi niti pod tuš in niti slučajno nisem sposobna načrtovanja jutrišnjega dne. Potrebujem počitek in potrebujem čas zase. Potrebujem reset, ki me bo vrgel na nulo in mi pomagal zgraditi se na novo. Življenje me je prehitelo in sedaj samo še s stranskega tira opazujem, kako drvi mimo mene in me vleče za seboj. Ali se bom spustila in dovolila, da me odnese, ali pa bom zgrabila bika za roge in spremenila svoj vsakdan. In točno to, sem pred tremi meseci tudi storila.
Ne jutri, ne drug teden, ne v ponedeljek in ne prvega v mesecu. Takoj. Še isti trenutek sem se prijavila na vadbo, še isti trenutek sem iz kuhinjskih omar pospravila vse izdelke z belo moko in sladkorjem, še isti trenutek sem si postavila cilj, da bom dala vse od sebe in vsak dan predano trenirala. In predvsem, da bom očistila svoje telo, da ga bom razbremenila in mu dala možnost, da zadiha. Če sem se poprej vsakič vprašala, kaj pa boš jedla, kako pa boš trenirala, ampak saj nimaš časa za takšne podvige, se tokrat nisem. Niti za trenutek nisem dvomila in še danes, tri mesece kasneje, ne dvomim. Ker zdaj vem, da kjer obstaja volja, obstaja tudi pot in vse kar se mi je zdelo še par mesecev nazaj nemogoče, je danes del mojega vsakdana.
Vsaka mama zmore. Prav vsaka. Mama, ki opravlja izmensko delo ima pomešan bioritem, nima prave spalne rutine in je pogosto utrujena, a zmore, ker je odločena, da bo to edina konstantna stvar v njenem vsakdanu. Mama, ki ima tri otroke, pogosto ne uspe dohajati vseh aktivnosti, ki jih imajo otroci ali postoriti vseh gospodinjskih opravil, a zmore, ker se zaveda, da mora biti za svoje otroke močna in zdrava. Mama, ki je samohranilka nosi breme celotnega družinskega življenja in ne samo ljubi, vzgaja in se trudi, temveč tudi gara in se sekira za dva, a zmore, ker je življenje ni zlomilo, temveč ji je dalo priložnost, da pokaže, kako močna je. Mama, ki ponoči neštetokrat doji, kljub kronični utrujenosti, zmore, ker je vadba čas zanjo, dragocen del dneva, ki ji omogoča, da si zbistri misli in se še bolj pripravi na naporne noči. Mama. Oseba, ki podpira tri vogale hiše. Lepilo, ki drži družino skupaj. Bistvo ljubezni, ki hrani in daje upanje. Roka, ki boža in briše solze. Edina, ki ostane, tudi ko vsi drugi grejo in edina, ki razume, tudi ko vsi ostali obsojajo. In tudi mama, rabi čas zase. Rabi energijo, rabi mirne živce ter močno in zdravo telo, ki bo preneslo vse obremenitve, spodrsljaje in zlome.
Pri ohranjanju kondicije in zdravja si lahko pomagate z redno vadbo, z dihalnimi vajami, s sproščanjem, s sprehodi, z uravnoteženo in polnovredno prehrano, s pitjem vode in tudi z razstrupljanjem telesa, saj se v našem telesu kopičijo škodljive snovi iz okolice, bakterije in virusi, ki lahko, v kolikor jih ne izločimo, načnejo naše zdravje. Jaz se razstrupljanja lotim vsako pomlad. Zdi se mi, da je to po dolgi in težki zimi najbolj primeren čas, da telo pripravim na poletne mesece. Obstaja več načinov razstrupljanja; vse od čajev, tablet, kapsul, sadnih in zelenjavnih sokov do tinktur in podobnega, jaz pa sem se letos razstrupljanja lotila z Enterosgelom, ki je za razliko od vseh metod, ki sem se jih do zdaj posluževala, preprost za uporabo – pojeste ga 3x na dan po eno žlico (15g), brez okusa, vonja in barve – gel na vodni osnovi rahlo mokaste teksture (vsebuje polimetilsiloksan polihidrat), enostaven za uživanje in uporabo – z odmerjanjem ni nobene packarije, saj ni potrebno nobeno mešanje, prekuhavanje, pregrevanje in si ga lahko preprosto stisnete v usta ter zelo učinkovit. Posebej me je navdušil zato, ker sem ga brez težav vzela tudi s seboj v Budimpešto, pa ga nisem rabila hraniti v hladilniku, ni se razlil ali pokvaril.
Najpomembnejša lastnost Enterosgela je izjemna sposobnost absorbiranja oziroma vezave škodljivih snovi višje molekulske mase (nad 1,5 kDa) kot so strupi in endotoksini, konzervansi in dodatki v hrani, težke kovine in radioaktivni elementi, bakterijski toksini in virusi ter druge škodljive snovi, vendar ne prehaja preko stene prebavnega trakta v telo in se ne absorbira na sluznico, temveč se izloči z blatom. Uporablja se lahko za uravnavanje prebave, čiščenje alkohola, sladkorja in maščob iz telesa, kot podpora imunskemu sistemu, za zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni ter alergij in kot sem ga uporabljala jaz, za razstrupljanje telesa. Kako?
Tri tedne sem 3 krat na dan pojedla 15g Enterosgela, običajno pred zajtrkom, pred kosilom in pred večerjo ter ga poplaknila z navadno vodo. Prvih pet dni posebnih sprememb nisem opazila, potem pa se je postopno začelo izboljševati moje počutje. Ob spremenjeni prehrani in rednih treningih je sprva izginil občutek teže v trebuhu ter občutek napihnjenosti. V drugem tednu, po približno sedmih dneh uživanja gela, sem opazila spremembo v počutju – imela sem več energije, nisem bila utrujena in moj apetiti se je postopno uravnotežil.
Ob koncu dveh tednov, ko smo dopustovali v Budimpešti, sem opazila, da je moja želja po občasnih pregrehah kot je sladkor ali pretirane količine sadja, čeprav sem jo prej omejevala, popolnoma izginila – telo se je navadilo na spremenjeno prehrano in prvi rezultati so bili opazni tudi na koži, ki ni bila več tako suha, izginili pa so tudi posamezni izsušeni predeli oziroma lišaji. Telo je bilo po treh tednih uživanja Enterosgela bolje hidrirano, izginil je občutek napihnjenosti in kljub `tistim dnevom v mesecu`, nisem imela težav s prebavo, s slabostjo, s ščipanjem v trebuhu, pa tudi s povečanim apetitom ne.
Uporaba Enterosgela je popolno sovpadla z mojim spremenjenim načinom življenja in mi pomagala, da sem spravila telo nazaj v pogon. Trenutno sem že tri mesece vsak dan telesno aktivna, pazim koliko pojem in predvsem, kaj pojem in moje počutje je odlično. Nobenih glavobolov, nobenih prebavnih težav, nobene napihnjenosti, nočnega potenja, izsušene kože in utrujenosti. V vsej zmedi obveznosti in družinskega vsakdanjika sem našla čas zase. Pravzaprav sem si ga vzela. In prepričana sem, da je to najboljša odločitev, ki sem jo sprejela v zadnjih nekaj letih. Čas zase. Čas za svoje telo. Čas za boljše počutje.
Ura je 20.56. Otroka sta ravnokar zaspala. Lačna sem že, ampak preden si privoščim večerjo, me čaka še trening. 45 minut zame. 45 minut glasbe in vaj. 45 minut elastike in uteži. 45 minut, ki me bodo napolnile z energijo in mi dale moč, da bom jutri ponovno zdržala 16 ur dolg dan. Bom zmogla? Bom! Pa če bom za to porabila zadnje atome energije. Razstrupi svoje telo. Ti zmoreš to!