Sigurno si že slišala nasvet: Prva stvar zjutraj, ki jo narediš je, pospravi svojo posteljo.

“Če želite spremeniti svet, začnite s pospravljanjem postelje. Če si vsako jutro pospravite posteljo, boste opravili prvo dnevno nalogo. To vam bo dalo majhen občutek ponosa in vas spodbudilo, da opravite še eno nalogo in še eno in še eno. Do konca dneva se bo ena dokončana naloga spremenila v veliko opravljenih nalog.” – ameriški admiral William H. McCraven

Posteljo sem (morala) pospravljati svojo celo mladost. Danes je več ne. In prav je tako!

Kot mati dveh otrok in hkrati samozaposlena poslovna ženska, redno usklajujem ta dva, dokaj nasprotna pola na tehnici. Redno berem in se učim, kako bi bila v obeh vlogah vsak dan boljša. Včasih pa je lušno, ko do kakšne ugotovitve prideš sam, ker vidiš, da ti boljše služi. Ko analiziraš svojo rutino, ki pride sama od sebe. Kot naprimer pospravljanje oziroma postiljanje postelje zjutraj. Sem preizkusila in izvajala to 14 dni. Neglede na vse napisane članke in raziskave, meni ta koncept ne služi. Da razložim zakaj.

Argument znanosti: Razmetana postelja se bolj zrači

To sem prebrala v mnogo člankih in je zelo logično. Prvič se postelja prezrači, ker ni pokrita z odejo. Drugič je izpostavljena soncu in svetloba uničuje pršice. Zelo enostavna razlaga. Kupim.

Študija, katere rezultate povzema publikacija Experimental & Applied Acarology, je pokazala, da je v nepospravljeni postelji zvečer pršic bistveno manj kot tedaj, če posteljnino že zjutraj poravnate in toplo ležišče pokrijete. Za še boljšo zaščito pred pršicami je primerno posteljnino izpostaviti soncu, ko je to mogoče.

Moj razlog: Ker sem Mami

Prva stvar, ki jo naredim ko se zbudim je to, da nežno, po parih minutah crkljanja, odstranim dva človeška klopa s sebe. Stara sta 7 in 5 let. Nato sledi obisk kopalnice, pregled učinkovitosti ščetkanja, krtačenje las, umivanje obrazov ter občasna pomoč pri oblačenju. No, včasih tudi kregu okoli tega, katera majčka bo bolj primerna – dinozaver ali pošast. Roza oblekica ali oblekica s samorogi. Na srečo ima hčerka zelo eklektičen stil in ponavadi je moj izbor zadovoljiv. Sin je seveda popolnoma druga zgodba 🙂 Pregled nahrbtnikov, imata vse s seboj, domače naloge, dodatna oblačila, kateri dan v tednu je že, pogled skozi okno – kakšna obutev bo primerna, potrebujeta dežnik, kopalke, igračko? Sta pila vodo? Preden pride mami na vrsto, da se zbaše iz pižame in okranclja s figo in maskaro mine že vsaj pol ure.

Kje je še pospravljanje postelje.

Otroke seveda peljem – enega v šolo, drugega v vrtec, ki je seveda čisto na drugi stani, kot šola. Včasih gremo peš, ko se kdaj dvignemo bolj zgodaj, ali pa ko so zvezde poravnane in smo slučajno tisto jutro složni v željah. Ko oddam otroka, se realno moj “poslovni” čas začne.

Preden se to zgodi, se mi zdi, da naredim že za pol dneva opravil. 

Ne, ne potrebujem pospravljati postelje. Mame imamo že tako veliko jutranjih rutin – opravil in skrbi za otroke. Preveč imam rada svoje jutranje klope pri meni v postelji vsako jutro, preveč imam rada spanje. Z jutranjimi opravili pa zadostim svoj visok nivo urejenosti in doslednosti. Ko pridem v svojo pisarno, z veseljem popijem kavo ob mailih, ker sem lepo poskrbela za svoje otroke, se z njima pocrkljala, z njima poklepetala, se nasmejala in ju oddala v nov dan. 

Naj ob koncu dodam še modrost moje mamice:

“Se strinjam z zapisanim. Kot mama treh otrok in sedaj že babica trem vnukom, vzgojena v strogem stilu “bodi tiho in bodi pridna”, vedno bolj razumem tudi mlade družine in njihov tempo. Tudi sama veliko berem o osebnostni rastni, vedno bolj pa prisluhnem svojim otrokom, ki me učijo novih pogledov ljudi predvsem na samo sebe.

Naj se vrnem na jutranja opravila in na posteljo. Pospravljena – nepospravljena.

Tudi sama sem vedno najprej ko sem odprla oči pretegnila svoje telo, se “pregledala” če je še vse na svojem mestu, malček pomigala in skočila iz postelje. Sledilo, in še vedno je tako le z več telovadbe v postelji, je odgrinjanje postelje in odpiranje oken po celi hiši. Po vseh jutranjih opravilih, od kopalnice, oblačenja, priprave sokov, zajtrka … pa sem na koncu ko sem zapirala okna vedno poravnala rjuhe, potrepljala blazine v posteljah, razgrnila odeje preko postelj (tudi otroških) in globoko zadihala in vtisnila v spomin vonj po osebah, ki so zapustile sobo. Sem mnenja, da je lepo leči zvečer v pospravljeno posteljo in preoblačenje postelje na 14 dni, ter mesečno prezračevanje vzmetnice (beri sesanje).

Vse to je postalo rutina, ki jo opravljam še danes. Ker pa pravijo, da je rutina slaba za delovanje možganov, sedaj ko sem že upokojena, zjutraj dodatno naredim pozdrav soncu in mimogrede pregledam še kakšno lončnico, ogovorim kakšen nov cvet in se vsakodnevno zahvalim da sem, da lahko delam in ustvarjam, da imam ob sebi čudovite ljudi in da živim v tako lepi deželi.”

Avtor: Danaja Oblak, Ustanoviteljica / Objavljeno dne 26. 8. 2021